Sanjaj svoje sanje

"Če tega ne storim sedaj, tega nebom storila nikoli", si pravim ves čas.

Sita sem tega majhnega mesta, zlobnih jezikov, ljudi ki te zatirajo na vsakem koraku in ljudi, ki se preprosto sprijaznejo. Jaz še zdaleč nisem pripravljena na to. Mlada sem in delam napake. To je preprosto v krvi vsakega normalo odraščajočega človeka. Na svojih napakah se učimo. Torej je prav da napake so. In kot kaže se sčasoma izkaže, da je res vse za nekaj dobro. Mogoče mi bo uspelo. Mogoče mi nebo. Ampak sem pripravljena na napake in na vse kar pride zraven. Zadnjič mi je ženska srednjih let omenila nekaj, kar se mi še zdaj podi po glavi, povzetek bi šel nekako takole: "živi nevarno ter tvegaj!". Sprašujem se torej, ali v tem velikem norem svetu kdaj dosežemo točko pri kateri naj bi prenehali s tveganjem ter se preprosto zadovoljili oz. prepustili temu kar imamo samo zato da ne porušimo pričakovanj ter strahov drugih. Se preprosto sprijaznili? Ta beseda, oh, kako dokončno se sliši. Močno upam da se jaz nikoli nebom in da bom, ne glede na leta, vztrajala do konca ter sprobala čim več zanimivih in norih stvari.

Pred parimi dnevi sem si kupila novo knjigo, I heart New York, in je v teh mrzlih, zameglenjih dneh pravi sončni žarek, če se lahko tako izrazim. Spomnim se, ko sem se včasih peljala iz šole domov na avtobusu in so se mi ljudje, ki so brali knjige zdeli nekako, smešni? Ja smešni. Sedaj pa si niti sama ne predstavljam več življenja brez knjige. Je kot nekakšin novi "must have" v moji torbici. Berem na poti v službo, berem ko čakam prijateljice, da se mi pridružijo na kosilu, berem pri zajtrku, tako rekoč berem vedno, ko mi čas to dopušča. Nekako moram zapolniti vse časovne luknjice v dnevu, kajne? Poleg tega je knjiga kot nekakšen mini vodič, kako na hitro preživeti v Velikem jabolku ter nekaj zanimivih in humorističnih nasvetov glede zmenkov. In brez skrbi, kupila sem si tudi pravi New York vodič. Čeprav mislim, da ko bom enkrat tam, ne bo več tako potreben. Ampak bolje ga je imeti kot pa ne, kajne? :)

No, danes sem prvič po dolgem času zopet obiskala Čajno hišo v starem delu mesta. Tako prijeten ambient in še boljši čaj. Babičin čaj - priporočam! Najbrž ga že vsi poznate, jaz pa sem ga danes prvič okusila ampak definitivno ne zadnjič. Poleg mojega najljubšega, metinega čaja, bo odslej tudi Babičin čaj miril moje živčke in me grel v teh megleno mrzlih dneh.

Moj blog: www.evesbreeze.blogspot.com

Šoping depresija

Poznate tisti občutek t.i "šoping depresije", ko je na trgu toliko novih, norih, oh in sploh prekrasnih kosov, vi pa si zaradi presuhe denarnice tega preprosto ne morete privoščiti?No, moja depresija traja in traja, ter bo trajala še natanko 67 dni.Toliko časa bodo seveda moji prihranki pridno na meni nedosegljivem (ter na žalost skritem) mestu.Dneve že pridno odštevam in ko se bodo moje vesele nožice prvič dotaknile trdega betona Velikega jabolka si bom privoščila one BIG shopping spree - New York style!To čakanje se bo izplačalo, sem trdno prepričana.Do takrat pa se bom izogibala takšnim in drugačnim stikom s poželjivimi kosi.

No, da malce odmislim svojo depresijo se dnevno poizkušam zamotiti na sto in en način.Naprimer, letos sem v dveh mesecih prebrala več knjig kot celo lansko leto.No število se ni drastično zvišalo ampak saj veste kaj mislim, kajne?Poleg branja še veliko pečem in tečem ter takšne in drugačne stvari, ki niso niti malo značilne zame.Nič več žuranja večkrat na teden, nič več lukenj v spominu od večera prejšnjega dne,nič več "konstantno biti nekje", nič več konstantne utrujenosti.Večera z najljubšimi puncami, norega divjanja na plesišču ter večeru polnem smeha se seveda nikoli ne bom popolnoma odpovedala.Grem samo skozi fazo, ko rabim malo počitka od nočnega življenja.In priznam, uživam.Vsaj zaenkrat.

S prijateljico T. sva zadnjič, "party dan" ponosno zamenjale za otvoritev kostanjeve sezone v mestu!Miren večer preživet ob skodelici čaja, vročim pečenim kostanjem ter zvokom saksofona, ki je odmeval preko mesta je bil definitivno lepo preživet večer :)

Moj blog: www.evesbreeze.blogspot.com

Jesenski navdih

Zadnje čase ugotavljam, da svoj blog na fashion.si malce zanemarjam.No, pravzaprav kar veliko.Glavni razlog je slovenščina.Pisanje v sicer maternem jeziku mi nebi smelo predstavljati težav, sem si mislila, ampak mi jih.Čudno ampak vedno, ko začnem pisati dobim nekakšno blokado.V glavi se mi konstantno vrtijo angleški stavki in ko jih prevedem slovenščino nikoli ne izpadejo tako kot sem si zamislila.Ampak vaja dela mojstra, kajne?No bomo videli.

Zadnje čase sem, še bolj kot ponavadi, noro OBSEDENA s tem letnim časom.Odpadajoči listi vseh barv, jutranja megla skozi katero prodira sonce, skodelica vročega čaja ob branju dobre knjige, vonj po svežem grozdju,...

Jesen je tudi tisti letni čas v katerem je dovoljeno vse.No, ne vse vse, ampak saj veste, vsaj glede oblačenja.Dnevi so še vedno kar vroči tako da so poletne oblekice še vedno v igri, lahko pa se napravimo že čisto jesensko ter oblečemo tisti strašansko božanski poncho za katerega smo odšteli preveč, da bi samo ždel v omari.Prej ko pride iz omare, daljši rok trajanja ima.Vsaj moj je kljub lepoti vseeno pretanek za mrzlo zimo, zato ga kmalu tudi pospravim nazaj, kjer preživi večinoma ves preostanek leta.

No, čeprav je bil zadnjič pred mano vroč sončen dan, sem si na prvi jesenski dan (v znak podpore) obula moje "kot bi hodila po oblakih" Uggice, okoli vratu zavila debel bež-kast šal ter za piko na i dodala še klasični bež trenč.Daleč najbolj udobna kombinacija za zgodnje, še ne preveč vroče, jutro.Popoldan sem sicer trpela, a za lepoto je kdaj treba tudi potrpeti.Jaz trpim prevečkrat na ta račun:"ampak, če pa zgleda tok dobr", si vedno rečem.Ja, še ena mojih slabih navad.

Slike spodaj sicer niso bile posnete na ta dan, ampak jih bom vseeno delila z vami saj je bil to eden izmed mojih že jesenskih outfitov.

:)

Moj blog: www.evesbreeze.blogspot.com

Dan v parku

Enaindvajset

Torej, vrhunec avgusta se približuje.Moj rojstni dan namreč.Hehe :) Ne ampak res, s svojim rojstnim dnem sem popolnoma obsedena!Kakorkoli naj se sliši, obožujem pozornost in na rojstni dan se še poveča.Da nebo nesporazumov, pozornost od ljudi, ki jih ne poznam in z njimi ne delim nič osebnega, mi ne pomeni veliko.Všeč mi je tista pozornost naprimer od moje mami, ki je že tradicionalna in nekaj povsem pričakovanega vsako leto na moj rojstni dan, a me še vedno na nek način vedno znova in znova preseneti in razveseli že takoj ko zjutraj vstanem.To  je namreč mamino pismo meni za rojstni dan in pa ponavadi sveže utrgana cvetlica izpred naše hiše.Sliši se skromno, a občutek, ki ga dobim je neopisljiv.Polepša mi cel dan.In to je samo začetek mojega t.i. praznika.

Svoj rojstni dan najraje praznujem doma in v krogu ljudi, ki imajo v mojem življenju velik pomen.To leto moram priznati, da sem z svojim "krogom" prijateljev več kot zadovoljna in ga nebi zamenjala oz razdrla na noben način!Na žalost se z vsemi ne vidim toliko kot z nekaterimi ampak, ko se na moj rojsti dan res dobimo vsi skupaj je noro!

Letos bo dresscode etno/boho.Ker bom stara 21 let (beri med vrsticami: polnoletna po celem svetu) bo tema "ameriška".Beer pong, značilni rdeči "party cups", ameriški žar in še vse te stvari.Aja, obsedena sem z Ameriko!Pustimo politiko in te zadeve, ampak njihov način življenja, zvestoba državi, odprtost je nekaj kar tukaj v Sloveniji manjka.Da ne govorim o tem koliko več poudarka dajo na glasbo, film, umetnost,...

Okej back to the party!V mislih imam polno idej kaj vse bi lahko počeli ampak mislim, da je to odveč ker nam res vedno dogaja.Tako da se pustimo presenetiti.Čeprav upam da se bo lanskoletno divjanje v bazenu ponovilo hehe :)

No, malce sm zašla, moj namen v prvi vrsti je bil da vam pokažem noro dobre slikce, ki jih je za moj blog posnela moja prijateljica Tinkara par dni nazaj.

Moj blog: www.evesbreeze.blogspot.com

Čipke, čipke

Čipke, čipke.Izpadejo tako, tako nežno, romantično.Oh, obožujem jih!

Tole oblekco sem sicer našla v mamini omari, ampak bo sedaj krasila mojo omaro.Vsaj do naslednje priložnosti, ko bova spet skupaj zapustile sobo in odšle na "lepše".Na oblekce sem že tako ali tako mahnjena, takšne s posebnimi detajli me pa še posebej prevzamejo!Škoda je samo, ker se nerada ponavljam in imajo nekatere oblekce kratek "rok trajanja".Slaba navada.

I wanna be your favourite song

Obožujem majhna mesteca! Tista, z ozkimi italjanskimi uličicami, grškimi okni, pariškimi lokalčki..majhni koščki velikega sveta na istem mestu.In še tista prava poletna vročina, ko je tudi lahka poletna oblekca čisto preveč ampak nekaj pač morm imeti na sebi, kajne? :)

No, vse to skupaj in pa božanski razgled iz najvišjega zvonika v mestecu, se definitivno šteje pod dober zaključek vročega dneva.

Bila sem v campu, kjer so jim bile kopalke dejansko odveč in se nisem morala nehati spraševati: Kako lahko nekateri preživijo poletje BREZ kopalk?? Brez tistega stresa pred poletjem, kje kupiti prave kopalke, koliko odšteti zanje, si lahko privoščim dvoje, troje..??Tak stres ni vedno slab, še posebej ko se na morju fotkaš in na koncu poletja gledaš slike ter se zaveš da si opravil super nakup, ki ti še noro pristaja!Kopalke so res nujna stvar za poletje.In toliko jih je!In vse so takoo lepe, da bi bilo škoda jih ne kupiti!Or is it just me?

No, vsako poletje si lahko privoščimo vsaj ene.Kopalke res nikoli ne zastarajo.Ali pa očitno na stara leta (glede na to, da so bili ljudje tam večinoma sami upokojenci..kar je še en razlog več da bi jih morda oblekli)? No, sicer nič nimam proti nudistom ampak jih res ne razumem.Da ne omenjam še vseh dodatkov, ki jih lahko še dodaš zraven in pa oblekce, jeanske.Sploh pa, vse skupaj lepše in bolj "skrivnostno" izpade če imaš nekaj na sebi.Kaj ni res? :)