Salut, ma belle Slovénie!

Salut, ma belle Slovénie!

Ne zgodi se pogosto, da Igor dobi sredi sezone kar 5 prostih dni, zato se je bilo potrebno klanjati trenerju (ne, no sej se hecam) in kar najbolje izkoristiti "dopust".

Ze od zacetka najinega skupnega zivljenja imava "tihi" dogovor, ki pravi - da kadar je Igor prost obisceva njegove - kajti jaz lahko svoje v Sloveniji obiscem kadarkoli se mi zljubi (oziroma kadarkoli se nekomu zljubi cuvat najinega frenchija - francoskega buldoga Tysona), on pa se zal mora vedno prilagajati svojim sportnim obveznostmi in karieri in zaradi tega vidi svoje dosti manj - glede na to je najin dogovor dosti fer, mar ne?

Ampak poanta tega bloga nikakor ni, pojasnjevanje "zakonskih obveznosti" pac pa nekaj povsem drugega - moda in videz - saj smo vendar na modnem portalu in saj vendar pisem o pocitnicah v Franciji... ampak, ja AMPAK... sledi razocaranje, no ne ravno razocaranje pac pa neke vrste olajsanje.. saj nimate pojma o cem govorim, a ne? No, lepo po vrsti...

Kot ze receno sva obiskala Igorjeve starse na Azurni obali, kasneje pa se najine prijatelje v Montpellierju (oh moj bog, kaksno mesto!!)...Ob zacetnem valu navdusenja nad cudovitim mestom, nad tridesetim stopinjami v zacetku Aprila, nad kratkimi rokavi in oh in sploh nad vsem, je evforija kaj hitro pojenjala in se prelevila v pravi blues! Zakaj?! Zato!!, ker so vse zenske na jugu Francije tako freaking suhe! Suhe, bolj suhe, dekleta z juzne Francije! Ce sem v Nemciji v "lahki" kategoriji, sem v Franciji definitivno tezki kategorniki (malo dramatiziram, na veliko panicarim). Ampak!

Ja, vedno je ampak, ker popolnosti pac ni (hvala bogu!)...

Prva asociacija, na katero pomisli vsaka zenska ob besedi Francija je definitivno MODA (no, ja in vino!) ampak, ce je bog dekleta z Azurne nagradil s cudovitimi telescki (ali pa vsaj z mocno disciplino) je pozabil na njih, ko je delil obcutek za modo. Razocarana sem bila in hkrati navdusena - se vedno mi namrec ostane tolazba, da naslednjic, ko bom petkala po ulicaha Saint Tropeza, ce ze ne z najlepsim telesckom pa vsaj z najboljsim stilom.

Ce vas zanima, kaksen je stil deklet na ulicah Monaca, Saint Tropeza, Cannesa, Nice in Montpelliera, si poglejte kaksen videospot 50 centa ali pa se boljse kaksnega z nase juzne scene. Prijateljice, z vzhodne Francije (z odlicnim okusom za modo) sta prav izstopale s svojim stilom in sta mi potrdili, da Francija najvec stila (kakopak ne) premore v svoji prestolnici in nikakor ne tu na obali.

Spodnje slike niso slike francoskega stila (ker mi pac ni vsec - dober izgovor a ne?! ;) pac pa utrinki z najinega potovanja, ki so vredni veliko vec kot pa razpredanje o modi... trenutki srece so tisti, ki stejejo in na katere se bom spomnila, ko bom stara in zgubana in ne kateri blazer sem imela oblecen in katere petke so me zuljile (hmm, ceprav ce dobro pomislim, so me tako dobro ozuljile, da si bom zagotovo tudi to dobro zapomnila - vsaj do naslednjic, ko jih bom spet hotela obuti).

Au revoir mon chérie!

Preberite vec tu: http://aniaanialysis.blogspot.de/

CAS ZA SOPING

Abstinenca je bila enostavno predolga... na vrata je potrkala pomlad, sonce se sili skozi oblake, postaja topleje, obdelala sem pomladno/poletne trende, edina stvar, ki je manjkala je soping.. pa ceprav hiter in kratek.V torek sem bila dela prosta (hah, kak se to smesno bere) in na mojem ajfoncku je bila na "To Do" listi samo ena stvar: 15:00 Ina - letalisce Köln Bonn.

Ker so bili fantje dva dni v Berlinu na tekmi, Ina pa se je vracala iz Hrvaske (Ina je zena enega od Igorjevih soigralcev) je bila moja dolznost, da jo poberem na letaliscu, kar sem seveda izkoristila za istocasni kratki soping v Kölnu, prestolnici gejev.

In ker je vedno dobro s seboj imeti pomocnico oziroma nekoga, ki ti bo kljub odvecnim 6 (!! - Nupo zakaj te ne prodajajo v Nemciji?!) kilogramom vztrajno zatrjeval, da si videti odlicno v najkrajsi minici in da nimas velike riti v preozkem jeansu ter da so mufini (beri: mascoba okoli trebuha) must have tega poletja sem seboj vzela se 'tanovo' Neveno iz Beograda in se odpravila na pohod po Kölnskih trgovinicah.

Casa ni bilo veliko in najprej je bilo potrebno popiti kavico, da se dan dobro zacne potem pa nadaljevati z fotkanjem, da bo kaj materiala za blog in seveda iskati potencialne krpice, ki bodo izpraznile denarnico. Ker sva z vsem predolgo zavlecevali sva imele cas samo za obisk Manga (ki ima mimogrede super kolekcijo) kjer sem si kupila svilene crne hlace in svileno kraljevsko modro bluzico brez rokavov ter se mimogrede zaljubila v crne, usnjene sandalcke (ki bodo na nakup se malce pocakali). Nikakor se nisem mogla odlociti za oblekico v smetanovi barvi kombinirani z modro, ki bi mi z kaksno kilco manj odlicno pristajala in se na koncu odlocila, da si jo bom za nagrado narocila preko spleta, ce se mi uspe znebiti kaksnega kilogramcka (poletje se prehitro priblizuje!).

Nadaljevale sva Bershki, ki je bila Mangu se najblizja in sva bili res pozitivno preseneceni - pastel + neon prevladuje in cunjice izgledajo prav obetajoce. Tu sem izpraznila nekaj evrckov za neon pink/oranzno (nemorem se odlociti tocno kaksne barve je) minico in crni top z prosojnim zgornjim delom, spredaj kratko, zadaj pa dolgo rezan. Se ena super kombinacija za v mojo omaro in na zalost ta dan tudi edina, ker se nama je res ze zelo mudilo in ni bilo vec casa za pomerjanje oblacil. Mimogrede je se kdo med vami, ki sovrazi pomerjanje oblacil? Meni se vcasih kaj ne da kupiti samo za to, ker se mi ne da pomerjati... se posebno pozimi, ko imam na sebi tono razlicnih oblacil...

Torej zadnja trgovina je bila Gina Tricot - v Sloveniji jo predvidevam ne poznate, ker je nimamo in ne veste kaj zamujate, ker ima res odlicen skandinavski stil, po zmernih cenah!(pokukajte na njihovo spletko, morda pa dostavljajo v Slo, priporocam). Vse kar sem uspela v GT je bilo pomeriti soncna ocala in ker se nisem mogla odlociti za ene sem si kupila kar troje (hahhaa, I know, I know...)... naredila sem se par fotkic in odpetketala nazaj na ulice Kölna in da - odpetketala - res nevem kaj mi je bilo, da sem obula petke za v soping, danes dan kasneje namrec dobro cutim "musklfibr" v stegnih (ampak sej to ubistvu pomeni, da sem malce natrenirala svoje bedrce, kar pa sploh ni slabo, hehe).

Cas je bil samo se za eno stvar in to je nakup tulipanov - enostavno se jim nisem mogla upreti, tako cudovitih barv in tako pomladni.. pa se lepo pasejo v dnevno sobo.. zato sem prijaznemu stricku na ulici stisnila evrcke v dlan in z Neveno odhitela na letalisce po Ino - hvala bogu je avion zamujal, ker smo midve zamujale dobre pol ure in sem v mislih ze izmisljala izgovor za zamudo.

Da je bil dan res dober in dinamicen pove dejstvo da smo prvi obrok dneva pojedle sele ob petih popoldan, v normalnih razmerah (ne soping niso normalne razmere) bi brez hrane do petih ze padla v nezavest, tokrat pa smo se veselo basale z gyrosom in solato in se smejale nasi Ini, ki je doma na Hrvaskem pozabila kljuce od stanovanja in je s svojo malo hcerkico seveda morala prespati pri meni, dokler se fantje zgodaj zjutraj niso vrnili iz Berlina... ampak to je ze druga zgodba za neki drugi blog..

Mit liebe aus Deutschland,

Anja

P.s.: Pridite pokukat in pozdravit na moj blog: http://aniaanialysis.blogspot.de/ vesela vas bom ;)

NOVI JOB, NOVA MODA?!

Nekaj dni nazaj (uh ubistvu ze skoraj dva tedna nazaj, je res tako hitro minilo?!) sem dobila job. Not just job. Good job!

Toliko je dobrih stvari v tem, da sploh nevem kje naj zacnem (morda lahko zacnem s tem, da mi pisanje v slovenscini sploh ne gre od rok in da veliko lazje in rajse pisem v anglescini (why?!) ampak to niti nima veze z novim jobom, ali pac?!)… morda ste ze na mojem blogu zasledili moje jamranje o tem, da ziveti s profesionalnim sportnikom ni vedno lahko, predvsem sem se kot (zelo) ambiciozna zenska tezko spopadala z dejstvom, da na nek nacin zivim v njegovi senci in da sem postala kot Mc Drive, 24 ur na dan, doma available..bil je res ze skrajni cas, da pospravim plisasto Hello Kitty trenirko, sezujem kosmate copate in vrzem kuhalnico vsaj za nekaj ur tedensko stran.. nekaj ur (oziroma kar devet na dan) tedensko, ki so postale moj navdih, moja svoboda, moje kreativno izrazanje.. ah, se vedno nisem napisala kaj moj job je, a? Sem pa res smesna.. a povem, al ne?

 Ah, naj se pohvalim, danes je to moderno, da se vsi hvalijo.. dobila sem sluzbo v nemski medijski hisi Tas, ki ima pod svojem okriljem na eni strani dobre oglasevalske storitve in skrbi za odnose z javnostmi za pomembna regionalna podjetja na drugi strani (moji najljubsi strani) pa ima pod okriljem lifestyle magazin Tas, ki izhaja 10x mesecno, Neoalpin magazin, ki prav tako izhaja tako pogosto kot prvo omenjeni, potem pa so tu se posebne “Home”, “Wedding”, “Golf ” in “Feels good” izdaje, ki so natisnjene nekajkrat letno.

Torej cisti bingo! Prvi razlog zakaj me to dela srecno je definitivno zgoraj “livingintheshadow” issue, drugi je ta, da sem si za svoj zivljenjski karierni cilj (jp, chérie, pametne punce si postavljamo cilje) dolocila (nekega dne (kmalu ;)) postati odgovorna urednica magazina.. uf, kako dobro se slisi – Anja Polanec, odgovorna urednica xx magazina (nop, you dirty mind there is no triple x in ja domisljija mi dela na polno, ampak kam pa pridemo brez domislije).

Torej z delom v Tasu, sem spoznala poblize delo urednice, saj sem na nek nacin njena asistentka in ugani kaj? Obozujem to delo.. prisezem, da se mi skoraj svetijo oci, ko govorim o tem ;)) Tretji razlog pa je, da sem bom sedaj pa definitvno naucila tekoce nemscine – ker verjemite, ce mi nemski tecaj in (uspesno) pridobljen certifikat nista pomagala do tega – mi devet urno reglanje v polomljeni nemsko-anglescini definitivno bo. Bo. Ker noben noce z mano govorit anglesko. In bo, ker je sefica rekla, da bi lahko zacela pisat tekste v nemscini (brutalen ampak definitivno najhitrejsi nacin ucenja).

Torej, ce ste se z mano – ce ste se uspeli prebiti skozi tole pocukrano hvaljenje o moji novi sluzbi – vam cestitam – in se vam hkrati oddolzujem z nekaj “modno obarvanega” teksta.

Torej, da ne bo tema tega posta cisto mimo tematike tega portala, vam bom izdala se to, da imam super sodelavko Ann-Catherine, ki studira modo v Düsseldorfu in ki je pri nas odgovorna za fashion koticek.. se ena super “lastnost” tega joba – to je skoraj tako kot da bi imela osebno modno stilistko - fashion resource, ki je vedno pri roki… vcasih se zdi se da ima ta punca odgovore na vse. Ker ze cutim, da se bliza shoping mrzlica (prevec dolgo ze abstiniram) sem jo povprasala malce o pomladno/poletnih trendih za katere trdi da so:

 se vedno “roz’ce”, torej potisk cvetja je se vedno IN, prav tako je se vedno (in pomoje vedno bo) trend bela barva, potem so tu znova kratke hlace/krila z visokim pasom, pa neon in pastel barve, ki so “must have” tega poletja, vracajo se ’20 leta in nabrana krila in oblekce, veliko je oranzne in rumene barve… se vedno je IN glitter – vendar se ta malce razlikuje od tistega “novoletnega” in se tokrat preobrazi v bolj morskega – bolj spominja na luske kot blescice … ce si ne znate predstavljati, kaj naj bi to pomenilo se spomnite na kicasto oblekco morske deklice – to je to! ;) Prav tako se pojavljajo sijoci materiali, pa “tribal” vzorci (joj, svaka cast nasim modnim novinarjem, ki prevajajo vse te modne izpeljanke ;))

In ker sem prava modna navdusenka, NE pa modna zrtev sem se odlocila, da malce prebrskam trende preden se odpravim v shopping… prebrskala sem preko 50 kolekcij pomlad/poletje 2012 svetovno znanih, modnih oblikovalcev, pregledala na stotine (dobesedno) slik in nasla svoje inspiracije – tisto kar je resnicno po mojem okusu.. preveckrat so v moji omari oblezali kosi, ki sem jih kupila ker so bili trendni – ampak samo to – trendni a nobene veze z mojim stilom.

Na napakah se ucimo in zato sem se tokrat res potrudila in za vas (zase) oblikovala kolaze - moje inspiracije..

Vec kolazov lahko najdete na mojem blogu:

http://aniaanialysis.blogspot.com/

Kaj lahko pricakujete naslednjic?

Ce so tudi vam vsec moje inspiracije in je vas okus podoben mojemu, potem boste “happy” kot se nikoli, ker bom za vas (zase) poiskala podobne kose oblacil ampak po “the way much affordable” cenah.. (ma kako vas jaz razvajam..)

Do tokrat pa… mit liebe aus Deutschland.

NEKJE NA SREDINI ZACETKA

Vse se je zacelo dobra tri leta in pol nazaj. Najprej nedolzen cvek na facebooku, potem vse vec neprespanih noci na Skypu (ko sem se trudila kar najbolje izgledati v pizami in brez make up – kdo se hodi “spat” z eyelinerjem na oceh?!).

Sledilo je snidenje v zivo… zame je prepotoval vec kot tisoc kilometrov, da bi videla, ce si bova sploh vsec (v glavi sem tisockrat vrtela film, kaj bo ce mi ne bo vsec in dobra dusica kot sem mu ne bom mogla reci, da se lahko obrne in pelje nazaj svojih tisoc kilometrov)… v virtualnem svetu sva ze bila zaljubljena, v resnicnem se je vse sele dobro zacelo… prvi pogled, objem in poljub (torej, mi je le bil vsec tudi v zivo). Osem mesecev kasneje pa moja selitev k njemu v Nemcijo.. ja tako potekajo stvari, ko se zaljubis v sportnika.

Profesionalnega rokometasa, s hrvaskimi koreninami, odraslega v Franciji, zivecega v Nemciji. Moje zivljenje se je (dobesedno) zavrtelo za 360 stopinj. Treeesk!, zaprla sem eno veliko poglavje svojega zivljenja in odprla novo. Cisto frisno, belo stran, ki je cakala, da jo popisem in sem jo zacela.. potovanja po svetu, ucenje nemscine, spoznavanje francoske in nemske kulture, spoznavanje novih ljudi, novih prijateljev, preizkusanje borboncic v zajemalki razlicnih jedi, iskanje sebe, svojega stila (zivljenjskega in modnega). Hkrati pa ohranjanje in povezovanje s prejsnim poglavjem svojega zivljenja, s svojo druzinico, prijatelji (samo tisti pravi so se vedno ob meni, tujina te nauci, kdo vztraja in se trudi ohranjati stike ne glede na razdaljo.. no vseeno se vam ni potrebno seliti, zato da bi preverjali svoja prijateljstva, zato obstajajo tudi drugi nacini ;), nadaljevanje (bolje receno zakljucevanje) faksa.

Ambiciozno dekle, kot sem, se enostavno nisem mogla sprijazniti z stereotipnim nacinom zivljenja wagic (beri: shopingom all day long), tudi gospodinjenje me ni tako navdusilo, da bi ovrgla svoje ambicije – hkrati pa je v senci svojega uspesnega partnerja vse bolj rasla zelja po dokazovanju (tudi po dokazovanju, da smo tudi wagice lahko uspesne zenske, ki stopijo iz sence moskega in zivijo svoje sanje). Zacela sem delati za prvi internacionalni magazin za partnerice profesionalnih sportnikov QueensUnited, kjer sem bila z glavno urednico in lastnico gonilna sila pri zacetkih le tega in na to sem danes zelo ponosna. Z spoznavanjem dela za magazin sem vse bolj spoznavala, da je to nekaj kar me noro veseli (v bistvu mislim, da sem to vedela ze takrat ko sem jih stela 10 in sem iz Smrklje izrezovala clanke in jih cuvala v posebni mapi, da jih bom lahko uporabila, ko bom velika in bom delala za casopis.. hmm, nakljucje?!).

Torej tako se je porodila tudi zelja po bloganju (pa sem koncno prisla do bistva a ne?), po necem kar bo cisto moje, po necem kar bo prikazovalo moje vsakdanje zivljenje, po necem kar mi bo pomagalo razvijati moje pisateljske in fotografske sposobnosti… in seveda morda primaknilo kaksen evrcek na moj bancni racun.

Kaj ima z vsem tem moda? Veliko.. zivljenje v tujini mi je dalo vpogled v razlicne stile, dalo mi je moznost, da sem nasla svoj osebni modni pecat, ponudba mnogo vecih trgovin kot v Sloveniji in ja tudi debeljsa denarnica sta dodali piko na i. Razlicni ljudje ob razlicnih prilikah, ki so komentirali (lahko recemo komplimenitrali?!) moj osebni stil, fantove sportne fanice, ki so me razglasile za klubsko fashion wagico (kako smesno se to slisi, hah) in ljubezen do modne fotografije so dodale bobu bob in tako je del mojega bloga namenjen tudi mojemu osebnemu stilu…Sama sebe nikoli nisem stela med modne zglede, niti si nikoli nisem domisljala, da prikipevam od znanja o modi (kot si pri nas rade razne modne poznavalke) pa vendarle si v poplavi ponesrecenih stilskih poskusov, ki jih vidim med slovensko “estradno” sceno (ki naj bi bila zgled ostalim dekletom) upam pisati blog na edinem modnem portalu v Sloveniji.

Bom uspesna v tem? Morda. Se bom zabavala ob tem? Definitivno.

Do naslednjic pa … mit liebe aus Deutschland!

http://aniaanialysis.blogspot.com/