ALI NAM JE LJUBEZEN VSEM V POGUBO?

O tem, zakaj se sploh zaljubiti, se za vas sprašuje Matevž Kralj

Se vidi, da se bliža Valentinovo, a ne? Že zaznate to osladno romantičnost v zraku? Kot da si vsi želijo dočakati Valentinovo v dvoje, kajti v nasprotnem primeru je to pač poguba ali kako? V svojem samskem statusu se poskušam oddaljiti od teh romantičnih iluzij, pa vseeno: v roko mi je nekako prišla knjiga z naslovom »Za vedno?«, ki je nadaljevanje tiste slavne »Jej, moli, ljubi«, ki je predlani obnorela svet. No, ja, bodimo iskreni tudi mene je ... Verjeli ali ne: tudi sam sem bil takrat samski in tudi sam sem šel po teh stopnjah: jej (torej, uživaj), moli (torej, poglobi se vase) in ljubi. No, in ljubil sem ... Dokler se nisva razšla.  Saj veste, kako to gre?

Tudi »Za vedno?« me je zasvojila v trenutku - sploh, ker me vprašanje, ali je lahko nekaj za vedno, preganja že kar nekaj časa. Kot kaka pošast iz grozljivke opreza izza vogalov in čaka, kdaj bom osamljen in ranljiv, da me napade in prestraši. Ker me lahko zlahka iz Carrie spremeni v Charlotte, da se začnem s solzami v očeh spraševati, kje je že ta ljubezen mojega življenja, ker pač čakam že res predolgo - cela dva meseca. Morda bo treba odložiti »Za vedno?« in bom v roke raje vzel Tavčarja? Kajti sam pravi, da je ljubezen vsem v pogubo. Pa je res? Iz bogatih izkušenj nekoga, ki je od obdobja pubertete do današnjega obdobja imenovanega »v začetku tridesetih« preživel več časa v vezah kot pa v vezi sam s sabo, lahko kratko in jedrnato odgovorim: DEFINITIVNO!

Niste opazili: vsi smo na skrivaj obsedeni s Pepelko, Sneguljčico in Trnuljčico - čisto potiho si prepevamo »someday my prince will come« (nekega dne pride moj princ) in poplesujemo po sicer malo manjših hodnikih, kot prej omenjene Disneyjeve princese. No, fantje pač sanjamo o princesah, ki ji je treba rešiti oz. nekateri pač o soprincih, pa pustimo zdaj to ... Za vse nas fante imamo pač lik Aladina in Notredamskega zvonarja, da ne bo diskriminacije spolov, OK? Dragi moji, morda pa se le slepimo in so naše romantične iluzije v resnici bolj podobne pravljici, kot je Lepotica in zver - z eno samo spremembo - zver za večno ostane zver in se le dela, da je v resnici prijazni princ, s katerim bosta skupaj za večno. Tista vrtnica pa je tam zgolj za okras, oziroma simbolizira lažno obljubo, da če ga ljubiš dovolj dolgo, se nekega dne morda le spremeni v princa ... Ali pa le ugotovimo, da princ čisto nikoli ni bil princ in je tudi v samem bistvu preprosto zver. Pa ne mislim v postelji, da ne bo kdo narobe razumel. No, ja, pustimo Disneyjeve risanke, saj smo menda že veliki fantje in punce.

Torej, dobro jutro - ura pravljic je končana in potrebno se je soočiti s kruto realnostjo. Nihče ti ne more obljubiti, da te bo ljubil do konca svojih dni ali pa da ti bo ostal zvest do smrti. Za vraga, ali sem lahko jaz komu kaj obljubil? Sem ... In sem  obljubo tudi prelomil. Seveda me je pekla vest kar nekaj časa in iz želje, da se odkupim, sem bil pripravljen narediti prav vse. Dragi moji, pa vas zanima kakšen preobrat se je na koncu zgodil? Prevaran sem bil že kak mesec preden sem jaz varal. Toliko o tem, da nam je lahko ljubezen le v pogubo. Kajti utvara o tem, da princ ali pricesa naših sanj v srcu nosita samo vas, je preprosto samo utvara in nič drugega. Realno se moramo boriti za svoje izvoljence in kdaj pa kdaj celo prehoditi kak trnov gozd. In na koncu ni garancije, da pridemo sploh do zakletega gradu, kaj šele, da bomo iz neskončnega spanja prebudili princa/princeso. Poguba, poguba, poguba ...

Seveda je orakelj na tovrstna vprašanja znameniti Facebook, kjer lahko preprosto v status vstaviš pereče vprašanje in velemodra srenja Facebook prijateljev ti bo modro in preudarno odgovorila s svojimi mislimi in razmišljanji na to temo. No, če ne drugega bodo pa vsaj lajkali. Moja prijateljica mi je odgovorila s svojevrstno sliko grafita na steni nekega poslopja. Ker sem sliko z veseljem delil tudi z vami - ste lahko prebrali, da je ljubezen vsem v uporabo. Vsekakor! In ravno tu je največji problem, da nekateri nimajo vozniškega dovoljenja za vožnjo z ljubeznijo. Prav zaradi tega se dogajajo ljubezenski karamboli s pogubnimi rezultati. Tudi če voziš počasi in preudarno, je lahko tvoj sopotnik kaskadersko usmerjen in hja ... Včasih se rad vozi z več ljudmi naenkrat in totalno v napačno smer.

Zakaj se potem sploh zaljubiti,K o pa iz tega očitno ne pridobimo nič drugega kot žalost in obup? Zakaj predati srce nekomu, ko pa vemo, da mu bo padlo iz rok, takoj ko bo videl prvo možnost pobega? Ali princi in princese ne sanjajo istih sanj kot mi? Si morda ne želijo, da bo nekdo na koncu rekel: »In potem sta živela srečno, do konca svojih dni«? Resnično in iskreno: gotovo sanjajo in gotovo si želijo živeti srečno do konca svojih dni. Vendar, če čakamo na princa na belem konju, vmes pač pridejo samo črni konji (se opravičujem tokrat ne najdem primera za fante). In gotovo je potrebno spoznati nekaj konjev, prebresti trnov gozd, preiskati zakleti grad, da na koncu poljubimo princa ali princeso svojih sanj. Navsezadnje sem pa le Kralj in kraljem se vedno dogajajo najbolj čarobne stvari, kajne?

Foto: splet, Polona Kočič Novak