KOLUMNA: ZMENKI SO TOTALNO "IN"!!!

Obsijan s sončnimi žarki za vas po tipkovnici udriha Matevž Kralj

Jesenski oziroma že skoraj zimski večeri so res nekaj posebnega, še posebno, če sije sonce. Ko takole sedim v svoji dnevni sobi in skozi okno gledam zlato obarvane fasade sosednjih hiš, si ne morem kaj, da se ne bi sam pri sebi zasmejal. Preprosto prelepo je. Mogoče tudi zato, ker sem že tako prave volje ob nežnih ritmih tistega pravega jazza v ozadju.  Sladek glas Elle Fitzgerald, ko poje o modrem nebu, ki se smeji nad nami. No, morda pa zaradi osebe, ki mi zadnje čase neumorno skače po mislih. Kdo bi vedel...

Kot ste v prejšnji kolumni prebrali oz. za vse tiste, ki niste, sem nedolgo nazaj zamenjal statuse na Facebooku -  prvo iz »v zvezi« v »zapleteno je« in na koncu, tisto, kar zaboli in zapeče, kot peklenski ogenj: »SAMSKI«!!! Ni kaj, tale Facebook je postal iz dneva v dan bolj nemogoč. Človek se mora fizično in psihično pripravljati vsaj kak dan, da naredi odločilen korak in vsej Facebook srenji obelodani novico o svojem partnerskem statusu.  Ker veš, da boš dobil komentarje, kot so: »A res? Kako pa to? Žal mi je... Saj se bo našel tudi nekdo zate.« Sploh zadnji najbolj boli. TUDI nekdo zate?!? Ker sem pač tako čuden, ali kako?

In potem nastopi faza, ko se začneš zavzeto prepričevati, da praktično nikogar ne potrebuješ, in da je biti samski več kot kul. Pa saj imam kup prijateljev, ki jim gre več kot odlično, ko so samski. Pa saj imam mačka in televizijo, pa kokice... In tako v petek zvečer ždim pred televizijo in ponosno ugotavljam, kako odlično je biti sam s seboj, vendar mimogrede opaziš, da v bistvu jokaš in v sebi tlačiš misel, da bi ubijal za objem, ki ga sedaj tako nujno potrebuješ. Še sedaj se sprašujem, če ne bi bilo smiselno odpreti kako agencijo, kjer bi lahko najel nekoga, da bi te prišel samo objet in potolažit. Vem, vse skupaj spominja na escort, pa vseeno... No, ja, pustimo to temo.

»Torej, lahko bi pa koga spoznal sedaj, ko sem samski,« si rečem in že odhitim do računalnika in si odprem profil na eni od klepetalnic, kjer seveda lahko tudi koga spoznaš za zmenek. Uporabniško ime: Kralj zate (dovolj osladno, a ne?), starost: 30, višina: 181, teža:... Hmmm, pa saj bom shujšal, preden koga dejansko spoznam. In si kratko malo odštejem štiri kilograme. Najhitrejša dieta mojega življenja. Dodam fotografije, ki sem jih prej veselo »fotošopiral« in Voila! Dobim profil super moškega, ki si ga lahko želi prav vsak. No, ja... Kdo pa menda že...  Potem pa pač čakam, da se kdo javi.

Seveda vemo, kakšen je odstotek psihopatov na teh forumih in klepetalnicah. Izredno velik. Poleg ljudi z nadstandarnimi pričakovanji in zakaj mi nihče za božjo voljo ni povedal, da moraš biti atletske postave? A sedaj bo treba še v fitnes ali kaj? Tole spoznavanje je očitno naporno, še preden koga dejansko spoznaš. Trendi so se spremenili, po drugi strani pa žal ne. Po slikicah sodeč so namreč nekaterim še vedno ostali v mislih modni trendi za pomlad-poletje 2006. Kar morda pa le ni tako privlačno za občutljivo modno oko, kot ga premorem. Bele bundice in bele hlače??? HALO!!! To pa že kar boli!!!

In se javi... In sva si všeč... In se dobiva... In preživim najbolj fantastično noč svojega življenja. Da se razumemo: največ kar se je zgodilo, so bili nerodni dotiki, ki pa so bili tako fantastično skoordinirani, da je bil njihov rezultat izjemen. Nasmeh in pogled, ki ga čutiš direktno do srca. Ko se zbudiva, dobim še enega. Oblečeva se in se sprehodiva po megleni Ljubljani. Kaj več si lahko želim? Da se to zgodi čisto vsak dan. Ko končno pridem domov v zgodnji popoldanskih urah in si skuham kavo, prižgem cigaret in poslušam Ello Fitzgerald. Kot bi bila spet pomlad. Vsaj v mojem srcu.

No, ja, kakorkoli se tole razplete, vsekakor bo še zanimivo. Na koncu sem ob jutranji kavi le spoznal, da sem lahko tudi sam s sabo, vseeno pa se mi ni potrebno popolnoma izolirati od sveta. Nikoli ne veš - ko najmanj pričakuješ, lahko spoznaš nekoga, ki ti postavi svet na glavo. Spet sem malo boemski in romantičen. Zmenki v (pre)osvetljeni prestolnici, ko te kljub kuhanemu vinu vseeno zebe in se preprosto moraš stisnit malo bližje. In vsi spontani dotiki, nasmehi in pogledi. In metuljčki v trebuhu... I'm in the mood for love...

Foto: splet