Rogljički, nasmeh za miljon dolarjev in ljubosumje

Na prelep jesenski dan za vas piše Matevž Kralj

Paris, London, New York, Milano... Noro, jesenski tedni mode za naslednjo pomlad me res spravijo v neko počutje, ki ga težko objasnim z besedami. Jesen je zame letni čas, ki prinese nekaj umirjenosti po divjem in vročem poletju. Čas za razmislek in pripravo na tiste bolj hladne dni. Jesenski tedni mode so ravno zato balzam za mojo dušo - samo še zima in zopet bo pomlad. Spet bo vse pisano, lahkotno, veselo...

In najina jesenska jutra. Kjer poleg vonja po sveži modi, vonja po sveže spečenih rogljičkih in jutranji kavi voham samo še tebe. In malo mamine marmelade, ki je ostala na robu tvojih ustnic. Nasmeh in poljub čez mizo. Mudi se ti v službo. Še en poljub in objem ter nekaj žalosti v očeh.  Jutro, ki si želim, da se ponavlja znova in znova.

In ljubosumje...  Strah pred izgubo, strah pred tem, da te nekega dne ne bo več ob meni. Strah, da se bom nekoč zbudil sam in najinega popolnega zajtrka ne bo nikoli več. Zame je tole ljubosumje sicer čisto nepotrebno čustvo. In dragi moji, nekoč sem celo govoril, da imam popoln recept, kako se ga znebiš: ljubosumen ali ne, prevare ali izgube ne moreš preprečiti pod nobenim pogojem. Ali pač? Nisem več prepričan... Stvari se menjajo.

Tako nekega sončnega popoldneva ob kavici sedim s prijateljico L., ki se je ravno na sveže zaljubila v čednega in postavnega fanta. Tale moja L. je, seveda, prelepa temnolasa punca z nasmehom za miljon dolarjev. Z nasmehom, ob katerem se marsikateremu fantu stopi srce. Seveda je ta čudežni nasmeh svoje nove punce odkril tudi fant moje ljubke L. No, in tako se začne divja in nora vožnja na enem izmed tistih vlakcev v zabaviščenm parku, katerega vožnja se nikoli ne konča, kot bi se morala. Vsi tisti divji pogledi in besede, ki v normalnih pogojih ne bi nikoli prišle iz ust.  Sladko ljubosumje, tako hitro te prevzame - a preden se ga zaveš, ima že grenak priokus.

Jealousy - v angleščini zveni še bolje. Morda je angleško ljubosumje boljše od našega pristnega slovenskega, čeprav smo že blizu balkana, kjer so po ljubosumju tradicionalno znani. Slovenci smo nekako bolj hladni, zadržani in morda ne reagiramo preveč burno, ko smo ljubosumni. Čeprav so dogodki na tradicionalnih slovenskih gasilskih veselicah znani prav vsakemu. Ko se Janez in Franci stepeta zaradi Mojce. Vendar je škoda skoraj vedno minimalna. Nekaj razbitih kozarcev in modrice. Janez in Franci pa še naprej veselo slonita ob šanku v lokalnem bistroju. In ob tej zgodbi se vprašam: "Kaj pa se dogaja z Mojco?" Le kdo bi vedel... Mojca je morda tradicionalna, krepostna punca, ki se ne bo udala nekomu, kar tako, brez razloga. In ob sveči hrepeneče čaka svojega princa.

In tako sedim ob svoji jutranji kavici, tokrat sicer sam. Brez nasmeha za miljon dolarjev, pa vseeno s tabo v mislih. S čisto svežo modno revijo, ki sem si jo z največjim možnim veseljem kupil v trafiki. L. in njen fant nista več skupaj - ponoči sta se razšla. Kako hitro se lahko stvari končajo, kajne? Tako kot tisti kavbojski trend pred leti... Kot je hitro prišel, je tudi odšel.

Pa ti? Ostajaš z mano?