INTERVJU: OBLIKOVALKA TEDNA EDITTA ZELOLEPO

O škratkih in delu, ki mu pravi ljubezen

“Zelo sem srečna, ker imam službo, v kateri lahko plešem, pojem, skačem po mizi, z barvo in svinčniki ter metuljči v laseh” Editta Zelolepo

O torbicah in ostalih izdelkih, ki nastajajo izpod rok nadarjene Editte, bi lahko govorili v nedogled.  Njeni izdelki izžarevajo posebno energijo in ni se še zgodilo, da ljudje ne bi opazili posebnega dizajna, ki ga vdahne v vsako torbico posebej. Njeno delo torej ne ostane neopaženo in žanje velike uspehe vse od ustanovitve znamke Zelolepo leta 2001 naprej. Takrat smo jo spoznali tudi v "stilu in ritmu tanga", ki ji ga je uspelo zajeti v sodelovanju z obuvalnico Butanoga, katere dizajn je od takrat ostal skoraj nespremenjen. Ob okrogli 10. obletnici je sledila retrospektivna razstava v Gorenjskem muzeju, kjer se je oblikovalka predstavila tudi z novo podobo znamke. V tem letu pa ima za seboj že predstavitev na Assembley-u v Gradcu in na Mesecu oblikovanja v Ljubljani. Dokler čakamo na rezultate Modepalasta v Linzu in Dunaju, bomo njena dela videli tudi na prihajajočem dogodku Artish, ki ga organizira Erika Felicijan. Njen atelje v Kranju je bil nedavno uvrščen med trgovine, vredne ogleda v turističnem vodiču Ljubljana z okolico, ki ga je izdala priznana francoska založba Galimard.

Editta, nekoč Dulič, Nardin in zdaj Zelolepo... S spremembo imena prihaja novo življenje?

Življenje ostaja isto, spoznanja in resnice o meni pa se spreminjajo. Tudi sama sem se zelo spremenila v zadnjih desetih letih in razlika je opazna, kar bi znali potrditi ljudje, ki me poznajo. Po določeni prestani življenjski izkušnji sem dojela, da je delo, ki ga opravljam, moje življensko poslansto. Ugotovila sem, da se močno identificiram z imenom znamke, ki smo jo pred leti razvila tri dekleta. (o.p. skupaj z Majo Jerman /Sofia Nogard/ in Katjo Koprčino-Milosavljević). Vsi, ki me poznajo preko mojega dela, si kontaktno številko shranijo pod Editta Zelolepo, tako da je pri meni zaradi vseh naštetih vplivov logično sledila sprememba priimka.

Vsak pravi umetnik je boem, brez tega najbrž ne bi bil umetnik. Tudi zate vem, da rada iščeš zanimive poti k razumevanju bistva, sebe, okolja. Spoznala si se z numerologijo, zato me zanima, koliko se pri ustvarjanju pozna na novo odkrita resnica?

Kot umetnik rabiš drugo dimenzijo, ki je malce skrivnostna, za preostali svet morda nemogoča, za nas zelo resnična. Vsak umetnik mora brskat po sebi in se nenehno spraševati, kdo je, od kod prihaja, kam gre, zakaj, kako... Numerološko sta bila ime in priimek Editta Zelolepo po izračunih popolna desetica, kar je izjemno dobra številka. Nekatere stvari pa so bile že nastavljene in jih nisem videla, skozi določene ljudi in trenutke pa je prišlo do tega, da so se poklopile. Dejstvo je tudi, da v življenju nikoli ne gledam nazaj, vedno naprej.  Dober pregovor pravi: "You have a past from which u have to learn, a present to live and a future to dream." (skozi preteklost se učiš, v sedanjosti živiš, prihodnjost sanjaš)

Ali imaš zdaj drugačen pristop k svojemu ustvarjanju, so stvari drugačne in izdelki prežeti z novo energijo?

Izdelki so res drugačni predvsem zato, ker sem z brskanjem po sebi vstopila v drugo življenjsko obdobje, kjer sem ozavestila druge določene stvari, prtljago pustila v preteklosti. No, nekaj jo imam še v prtljažniku (smeh). Vsak umetnik izhaja iz sebe, zato se posledično spremembe opazijo tudi na njegovem delu. Oblike mojih izdelkov so zdaj mehkejše, torbe so čistejše, z manj balasta, bolj dihajo... S tem ne zanikam preteklega dela, saj sem ponosna na to, kar sem ustvarila. Zgodi se tudi, da dobim naročilo za določen izdelek iz preteklega obdobja. To mi predstavlja še večji izziv in užitek, saj ima naprimer torba zdaj globljo vsebino kot prej.  Če se distanciraš od izdelka, imaš čas v podzavesti preučiti, kaj bi lahko spremenil, dodelal ali dodal. Veseli me, da sem na glavo postavila celotno shemo, ki zajema moje oblikovanje in začela izdelovati drugačne torbe. S tem namenom sem tudi spremenila logo znamke Zelolepo.

Zgodba o Zelolepo se je začela z Majo Jerman, ki je zdaj del tima Sofia Nogard. Filozofija se najbrž ni kaj dosti spremenila od začetkov, kakšna ženska obožuje Zelolepo?

V bistvu so se pričakovanja o tem, katere ženske bodo kupovale Zelolepo, potrdila v prava pričakovanja, saj je to ženska, ki si v svojem bistvu želi biti drugačna in zanimiva. Običajno so to ženske z vsebino, intelektualke, ki se zavedajo same sebe. Ne samo to, da so samosvoje. Vedo, kdo so in zato potem tudi potrebujejo drugačne izdelke, saj se dovolj cenijo, da se s takšnimi izdelki nagradijo.

Kako poteka delo v ustvarjalni pisani delavnici?

Ko se dela, se poje, skače po mizi, a to ne pomeni, da smo neodgovorni, smo samo srečni, da lahko ustvarjamo svobodno, brez omejitev.

Mi?

Imam škratke, ki mi pomagajo delat (smeh), zvečer jim pustim na delovni mizi priboljške...

Božičkovi pomagači?

Ne, moji škratki so z menoj skozi celo leto! Ko zjutraj pridem v delavnico, je vse narejeno (smeh)... Ampak ne, gre za sodelavce, ki mi pomagajo v delavnici in zunaj nje.

Po deseti obletnici in retrospektivni razstavi so sledili razni projekti, od Meseca oblikovanja v Ljubljani in Gradcu, natečaja Modepalast, zdaj pa še odrske deske. Povabljena si bila k sodelovanju pri predstavi in muzikalu "Mesto na Eks", v produkciji Kulturno umetniškega društva Boom, ki ga vodi Miki Bubulj. Za kakšen projekt gre?

Odzvala sem se povabilu oblikovalke Maje Štamol, ki bo delala kostumografijo za predstavo, Mitja Hojak bo izdelal čevlje, jaz pa dodatke.

Kaj boš odnesla od tega projekta?

Skozi predstavo ljudi na nek način opozoriš na modne trende in na slovenske ustvarjalce.

Slediš določenim trendom, kar se tiče ustvarjanja?

Ne, to nikakor ne! Upam pa, da bo ta projekt dovolj odmeven, da bom lahko z njegovo pomočjo ustvarila svoj trend.  To je izziv vsakega oblikovalca!

Zakaj misliš, da tvoji izdelki že sami po sebi izstopajo?

Ker si upam kombinirat divje kombinacije, ker mi dejansko trendi niso pomembni, izražam samo sebe in ljudje si želijo del mene. Ne ukvarjam se s trendom barv, oblik, v bistvu ga popolnoma "negiram". Zato smo drugačni in globoko sem prepričana, da smo na pravi poti.

Iz usnja izdeluješ pasove, torbe, denarnice, copate, zapestnice... Še kakšna novost?

V prihodnosti bi se rada dotaknila notranjega opremljevanja, nastale so že dekorativne blazine iz usnja. Imam željo ustvariti svetila iz usnja, a to je še v oblakih... 

Usnje, od kod ta velika ljubezen?         

Usnje zato, ker lepo diši, čutiš ga pod prsti, uboga, lahko ga lepo režeš, trpežen je in že sam po sebi govori o eni vsebini. Pred 10 leti je bila prva torba pod znamko Zelolepo, kvačkana torba iz surove volne z usnjenimi ročaji. S Katjo in Majo smo se lovile v izdelavi in kot mlade oblikovalke smo bile obsedene s tem, da bi bil naš izdelek enako pravilen kot tisti, industrijsko izdelani v izložbah. Izhajale smo iz modnega oblikovanja, nobena ni imela pojma o galanteriji, zato so bili začetki prav katastrofalni. Zelo kmalu smo dojele, da same kot oblikovalke brez strokovnega znanja o galanteriji ne bomo prišle daleč. Pot bi nas lahko zanesla k izdelovanju izdelkov, ki so že na tržišču, a me tega nismo želele. Neznanje je bila prednost, ki smo jo izkoristile. 10 let kasneje se je razvil slog torbic in drugih izdelkov, ki so drugačni, zabavni, odbiti, cirkuški... Imamo veliko plagiatorjev, kar je samo dokaz, da je izdelek nekaj posebnega. A s tem se niti ne obremenjujem več.

Kaj te vrže zjutraj iz postelje ?

Misel na to, da ga je že konec in da bi ga zamudila. Vstajam zelo zgodaj, moje delo je moja svoboda in tega ne želim izgubiti. Zelo sem srečna, ker imam službo, v kateri lahko plešem, pojem, skačem po mizi, z barvo in svinčniki ter metuljči v laseh.  Z oblikovalko Tino Pavlin, ki ima atelje poleg mene, se velikokrat zavrtim v ritmu glasbe, ki kriči iz radia. V delavnici se joka in smeje. To je moj prvi dom in včasih zatočišče za prezeble ptičke in zapuščene kužke (smeh). Dejansko je prijeten za ljudi, saj začutijo, da lahko vstopijo v atelje in iz njega odnesejo del svobode in veselja, ki ga imamo do dela. Pomembno je vse od A do Ž, tudi vrečke, v katerih izdelki potujejo dalje.

V prihodnosti bo Zelolepo... Kaj?                   

Dostop do internetne trgovine, kjer boste lahko naročevali ali kupili že izdelane produkte, slej ko prej se bo zgodila tujina, ki bo morda dosegljiva skozi splet... Sanjam pa seveda o delavnici nekje daleč v mestu mojih sanj. O ateljeju, v katerem jaz ustvarjam ročno izdelane dodatke, za ostalo pa so zadolženi seveda škratki...(smeh). Ne, nisem na drogi, sem na lepilu!

 

Manja Plešnar

foto: Zelolepo