INTERVJU S KOSTUMOGRAFINJO IN MODNO OBLIKOVALKO MATEJO BENEDETTI

»Ko mi kapljajo slike v glavo, sem kot petarda. Nemogoča.«

Mateja Benedetti. Tudi, če jo spoznate najprej samo preko kakšne od družabnih strani, vam punca (letnik 1975) takoj zleze pod kožo. Duhovita, neposredna, brez dlake na jeziku, včasih malček odrezava in frfotava. Matejin duh in misli krožijo povsod po malem in ponavadi z veliko hitrostjo. Kar ni nič čudnega, saj jo poganjata neskončna domišljija in ogenj kreativnosti. Kreacija je drugo ime za stvaritev in tudi Mateja Benedetti je Ustvarjalka.

Faktografija samo na hitro: iz oblikovanja tekstilij in oblačil je diplomirala na Naravoslovni tehniški fakulteti v Ljubljani. Študij je dopolnila na Nizozemskem (Utrecht school of the Arts). Kot kostumografinja je sodelovala s številnimi priznanimi ustvarjalci doma in v tujini (Matjaž Pograjc, Vito Taufer, Mare Bulc, Gašper Tič, Nikola Zavišić, Manfred Schweigkofler,... ), pri filmu, gledaliških in plesnih predstavah ter pri fizičnem gledališču skupine BETONTANC. Med leti 2000 in 2001 je izpeljala mednarodni multimedialni modni projekt Z veseljem (Italija, BiH). Na mednarodnem festivalu Break/Vdor v Ljubljani je v letih 1998, 1999 in 2001 delovala v vlogi selektorice in organizatorke modne revije. Od leta 2008 je docentka na Visoki šoli za dizajn, kjer predava oblikovanje oblačil. Kot so o njej v katalogu k njenemu razstavnemu projektu Rosa candida zapisali že drugi: »Mateja Benedetti v svojem delu prehaja veliko meja, ki so bile v preteklosti ostreje začrtane: mejo med posameznimi likovnimi panogami, med realnim in pravljičnim, med preteklim, sedanjim in prihodnjim in tudi razlike med izvorno umetniškim in uporabnim.«

Naj vprašamo kar vas: kdo je torej Mateja Benedetti?

Mateja je zelo preprosta, a obenem kompleksna osebnost. Mateja je danes ponoči na stene svoje spalnice pisala stavke, kot so: Ljubezen me podpira, Zaslužim si, Moja seksualnost je privlačna in zdrava in Sposobna sem imeti čudovite izkušnje z moškim, ki me ljubi, in podobne afirmacije, da ji slučajno nič ne uide in da ne spregleda ravno te svoje nejevere. Mateja je še vedno podnajemnica, ženska, ki bo letos stara  37 let in se vozi v dvanajst let starem športnem avtomobilu svoje matere, v katerem je bila ona cela »frajerka«, Mateja pa v njem, verjetno, malo manjša. Uspelo ji je podrsat že skoraj vsak ljubljanski količek, če pa boste opazili rumeno praskico na svojem novem avtomobilu, vedite, da je po vsej verjetnosti bila to ravno Ona. Počuti se še vedno nezrelo za večje odločitve in premike, tako kot čuti, da se je njena ustvarjalnost komaj zdaj začela zares prebujati. Mateja te enostavno fascinira ali razjezi, ker preprosto je taka, kakršna je. UNIKATNA.

Delate kot kostumografinja in kot oblikovalka. Kako se ti dve že sicer kreativni početji med seboj razlikujeta in kje se dopolnjujeta?

Razlik je več, tako kot podobnosti. Biti kostumograf pomeni v osnovi izhajati iz teksta, v katerem dobiš vse potrebne informacije o liku, ki ga kasneje zrišeš in oblikuješ v sodelovanju z ostalo ekipo, najsi bo to režiser, scenograf, igralec, igralka, garderoberka ... Veliko je zunanjih vzgibov, ki vplivajo na končno podobo lika na odru. Kostumograf ni modni oblikovalec, niti proizvajalec oblačil, ampak oblikovalec karakterja, koncepta in fizičnega gibanja. Pri oblikovanju sam postaviš vizualna izhodišča v skladu s trendi in definiraš svoje like oziroma »kupce« v prostoru, danes. V obeh primerih gre za oblikovanje imidža oziroma podobe. Ali je to stara hipijka na odru ali pa stil v duhu 70-ih na modni brvi, oboje služi oblačenju, le namembnost in čas sta drugačna.

Kako ti dve početji glede na urnik lahko usklajujete?

Glede na to, da me je gledališče preokupiralo, je za oblikovanje čedalje manj časa, zato svoje zadoščenje najdem tudi v visokošolstvu, kjer predavam oblikovanje oblačil. Vzporedno razmišljam, kako ponovno oblikovati na bolj »hobijevsko dobičkonosni način«, kjer moje ime ne bo  več v ospredju.

Kako ste prišli na zamisel o lastni znamki Benedetti Pure Couture?

Ker je bila nuja, da definiram, kdo sem. Ker se zares nisem vedela definirati, kdo sem, ker se nikamor nisem vklopila, kar je največkrat prednost oblikovalca. Mogoče je bila moja pot počasnejša, so pa rezultati, ki jih danes žanjem, izjemni. Zahvalim se lahko, med drugimi, Alanu Hranitelju, ki me je v to odločitev dobesedno porinil, in Saši Kladnik, ki je oblikovala tako čudovito vizualno podobo blagovne znamke.

Kaj se z znamko trenutno dogaja?

Trenutno čaka na nov oglas v BOOK Bridal Haute Couture, kjer bo Benedetti Pure Couture ponovno na dveh straneh. Izide februarja 2012 v 50-ih državah na vseh kontinentih in sem ponosna, da sem med najboljšimi svetovnimi imeni oblikovanja poročnih oblek, kot so Dior, Chanel, Elie Saab, Alexander McQueen, Gaultier, Valentino, Victor & Rolf in ostalimi vrhunskimi blagovnimi znamkami.

Od srca čestitamo! Pri kateri predstavi pa trenutno sodelujete kot kostumografinja?

Trenutno sodelujem v več predstavah, ker se na ene pripravljam, druge so v teku ali pred premiero. V Špas teatru zaključujem 39 stopnic, premiera je v januarju. V Slovenskem mladinskem gledališču delam Izgubljeno čast Katharine Blum. Od  jeseni 2011 se pripravljam na opero Der Konig Kandaules, ki bo doživela prvo italijansko premiero maja 2012 v največji operi v Italiji, Teatro Massimo v Palermu. Berem nov tekst Kvetch za Črnogorsko narodno gledališče v Podgorici, z Betontancem se pripravljamo na novo koprodukcijo z Japonci, z mariborskim in ljubljanskim lutkovnim gledališčem pa pripravljamo Alico v čudežni deželi. Med drugim bom oblekla nastopajoče na podelitvi Prešernovih nagrad, kar se bo zgodilo v kratkem.

Kako sploh poteka delo kostumografa pri predstavi?

Prvi stik s predstavo je pravzaprav tekst. Besede preoblikujem v vizualno metaforo. Igralcem pomagam zgraditi zunanji karakter, medtem ko ga oni gradijo od znotraj. Ko se bralne vaje zaključijo in igralec stopi na oder, se mu v vmesni fazi izdelave kostumov pripravijo podobna oblačila, zato da čim bolj označimo zunanji videz, saj kostume dobijo teden do dva pred premiero. Karakter ponavadi gradim v skladu z njihovo obliko telesa in jim skušam olajšati gibalne potrebe. Vzporedno, ko sodelujem z režiserjem, je moj tesnejši sodelavec scenograf, ker kostumi ne obstajajo v izolaciji, ampak na sceni, med pohištvom, zvokom in svetlobo, kot del vizualne podobe predstave. Moje delo se zaključi s premierno uprizoritvijo. V redkih primerih, ko predstava igra več let, je potrebno kostume restavrirati ali na novo izdelati.

Na katere predstave vas vežejo najlepši spomini in zakaj?

Najmočnejši spomin me veže na predstavo Fragile, ki smo jo delali leta 2005 v Slovenskem mladinskem gledališču, ko je moje delo v gledališču izgubilo smisel in takrat sem se odločala, da bo to moja zadnja predstava in ta zadnja mi je ravno osmislila gledališče. Zato sem ostala in Fragile je tisto leto dobila veliko nagrado Borštnikovega srečanja. No, če ne bi bilo takrat Fragile, bi mogoče danes bila ena uspešnejših svetovnih blagovnih znamk in sponzorirala bi slovenska gledališča in vprašanje je, če bi spoznala toliko zanimivih ljudi, kot jih je v kulturi.

Kaj vas navdihuje pri delu?

Ne obstaja eno področje ali tema, ki bi me navdihovala vse življenje. Največ časa posvetim raziskavi, česarkoli se lotim, naj bo to kostumografija, nova kolekcija, oblačilo po meri ali uniforma. Raziskava je lahko povezana s čimerkoli, to je lahko film, vzorec iz 60-ih let, oblikovalec ali blagovna znamka, določena tema, grafiti, ... Naštela sem le nekaj primerov, od kod vse lahko črpam, je pa tega bistveno več. Trenutno raziskujem  stile skozi glasbo Louis Armstronga, Peggy Lee, Louis Prima, Andrews Sisters, katerih pesem Candyman je Christina Aguilera priredila in vizualno posodobila. Preteklost je največkrat navdih oblikovalcem. Danes gre v oblikovanju predvsem za reinterpretacijo obstoječih stvari z lastnim pečatom in manj za izumljanje novega. Pomembno je predvsem, da izhajaš iz primarnih virov, kjer si sam aktiven z lastno fotografijo, skicami, predmeti, bolj kot za sekundarne vire, kjer jih je nekdo pred tabo že uporabil, prežvečil, fotografiral, posnel, zrisal, ...

Kako se disciplinirate, kadar se vam nič ne ljubi?

Kadar se mi nič ne ljubi? Ljubi? Nikoli ni tega trenutka, da se mi ne »ljubi«!

Na kakšen način vas je bližina morja, glede na to, da ste iz Kopra, definirala?

Močno. Tako močno, da ko sem šla na potovanje v Egipt, nisem hotela na izlet s kamelo v puščavo, ker me je zagrabila panika, da se bom posušila kot riba, ki jo ujamejo in nesejo v ribarnico. Enostavno sem ves čas preživela največ 600 metrov stran od morja in v moji torbici je bila vedno plastenka z vodo.

Kaj vas najbolj napolni z energijo?

Meditacija, prečiščevanje strahov in manipulacij, odpuščanje, ljubezen, prijatelji, jahanje, narava in novi izzivi. Sploh, ko mi kapljajo slike v glavo, sem kot petarda. Nemogoča.

Katera tuja prestolnica vam je najljubša in kakšen ritual imate, ko jo obiščete?

Koper. Ni tuja prestolnica za nas, ampak če Koprčanu rečeš, da mora v Ljubljano, je isto, kot bi mi šli z letalom v Šangaj. Moj najljubši ritual je mamino kosilo in sladica s sestrično ob morju. Tega mi nikoli nihče ne bo mogel vzeti, razen Smrti.

Zadnji dve knjigi, ki ste jih prebrali - česa novega ste se iz njiju naučili?

Devet stopnic od Anne in Daniela Meurois-Givaudan in Moč je v tebi, po dolgih letih spet, avtorice Louise L. Hay. Prva se sprehaja po poteh umiranja in ponovnega rojstva Rebeke, ponovno sem si potrdila le to, da če se prepuščam življenju, da me vodi in ga ne omejujem s svojimi projekcijami, željami in pričakovanji, bo ta energija tekla mehkeje. Druga knjiga je povezana z istim naukom, le da sem se še bolj zavedla svoje moči v reprogramiranju podzavesti. Z leti sem bolj sproščena, bolj vesela in bolj dovzetna za svojo bolečino in bolečino drugih. Enostavno je obrambnih mask manj, zato sem svobodnejša in bolj ljubeča oseba, ker sem zmožna odpuščati tistim, ki me najbolj ranijo. Sebi.

Kakšna je vaša popotnica Fashion.si za leto 2012?

Fashion.si je svoj temelj postavil v letu 2011, za 2012 pa vam želim ekspanzijo do zadnje vasi, ki premore internet povezavo. Naj bo fashion.si navdih za življenje, prijetna družba, ko smo sami, popestritev, ko nam je dolgčas, prava informacija, ki jo potrebujemo in dober nasvet, ko ne vemo, kaj obleči. Komunikacijsko, Insajdersko, Stilno in Sanjsko!!!

Mateja nam in vam tako pošilja poljub (KISS). Vračamo in ji želimo polno vrečo uspehov, dobre volje in ljubezni v tem in naslednjih letih!

Dragica Sušnik

Foto: Aleks Štokelj, Primož Lukežič, Dejan Nikolič, Nikola Jovićević, Lidija Mataja

slika 4: foto Alex Štokelj
sliki 6 in 7: foto Primož Lukežič, predstava Oliver Twist, Slovensko mladinsko gledališče
slika 5: foto Dejan Nikolič, predstava 39 stopnic, Špas teater
slika 8: foto Nikola Jovićević, Enciklopedija izgubljenog vremena
slika 2: foto Alex Štokelj
slika 3: foto Lidija Mataja