Kako postati modni morski pes?

Obmorsko pa vseeno modno, po tipkovnici udriha Matevž Kralj

Dovolj imam ulic Ljubljane. Dovolj vročine, razgretega betona in komarjev, ki me pikajo celo noč. Čas  je za M&M - morje in modo. Zato sem se odpravil na morje - recesiji primerno, kar na slovensko obalo. Pa sem vseeno odkril prostorček pod soncem, kjer se počutim kot doma.  In namesto mojega rdečega foteljčka sem danes skoraj čisto ob morju v lokalu z najboljšo kavico, cigaretom in Dnevniki Carrie Bradshaw v torbi (ja, nekaj pa je le treba brati med poležavanje na plaži). Mimogrede, ravno je prišla mimo gospa srednjih let v res hudem stylingu: do tal dolga jersey obleka v petrolej zeleni ... Čisto brez modnih dodatkov, tako sveže... Hmmm, stil res ni pogojen z leti. Ampak res ...

Morje očitno iz nas izvabi veselje do igranja z barvami, s plastenjem ...  in, ja,  s pretiravanjem, kot opažam pri sosednji mizi. Kot da bi bili vsi tako srečni, da lahko končno pokažemo, kako smo se trudili, ko smo cela dva ali tri mesece sestavljali styling, ki ga radi tako tradicionalno imenujemo »za na morje«. In vse najboljše kose pokažemo kar naenkrat, kar na koncu deluje kot prava modna polomija.

Modno »varčevanje« je esencialnega pomena.  Zakaj ne bi varčevali svoje najljubše, najdražje in sploh naj naj kose in jih pokazali enega po enega? Recesije v kiču pa nekateri preprosto ne poznajo. Samo pri nakupih najbolj bizarnih, pisanih - stepla sta se zavesa, kavč in tapete - kosih se ne varčuje. Za sosednjo mizo na levi ravno poslušam debato, kako je vesela, da si je kupila to lepo, pisano obleko (ali kičasto reč, kot jo jaz imenujem), kajti zanjo je zapravila na razprodajah 5 € (totalno preveč glede na videz). 

No, končno vam lahko izdam rececept, kako se znajde naša obmorska družbica, s katero preživljam počitnice - iznašli smo namreč  alternativo modnemu varčevanju in gre nekako takole: oblečeš se za na zajtrk, potem se preoblečeš za na opoldansko kavo, potem za na kosilo, pa za opoldansko kavo, za na večerjo, finalno pa za na modni sprehod po rivi, ki je nekako »crescendo« naše stilistične simfonije. Stranski učinski so sicer znani: soba izgleda nekako kot ribiška vasica, potem ko jo je zadel 20-metrski tsunami.  Samo, da notri res lepo diši po mešanici vsaj treh parfumov.

Modni tsunami pač zadane vsako dobro založeno poletno omaro. Ampak zato pa imamo tako radi poletje, a ne?  Tole o morskem psu v naslovu, pa vam javim enkrat drugič, OK?