ANGELININ PRVENEC PRIHAJA V NAŠE KINEMATOGRAFE!

Zgodba, ki razkriva vojno obdobje - V deželi krvi in medu

Oskarjevka in trikratna prejemnica Zlatega globusa velja za eno najbolj nadarjenih hollywoodskih igralk. Svoj talent naposled izkazuje tudi za kamero s scenarističnim in režijskim prvencem V deželi krvi in medu. V filmu je dala priložnost številnim igralcem, ki so vsi na nek način povezani tudi s tematiko v filmu. Svoje vloge so uspešno odigrali: Zana Marjanović, Goran Kostić, Vanesa Glodjo, Rade Šerbedžija, Boris Ker in Branko Djurić.

Zgodba govori o dveh, ki sta se znašla na različnih straneh spopada: srbski policist Danijel in muslimanka in umetnica Ajla sta bila pred vojno par; a ko deželo zajame nasilje, se njun odnos korenito spremeni. Mesece pozneje Danijel pod vodstvom očeta, generala Nebojše Vukojevića (Rade Šerbedžija) služi kot oficir v bosanski srbski vojski. Z Ajlo se spet srečata, ko njo, njeno sestro Lejlo (Vanesa Glodjo) in njenega dojenčka pod Danijelovim poveljstvom odpeljejo iz skupnega stanovanja. Vojna zaznamuje njihova življenja in spremeni njihove medsebojne odnose; njihovi motivi in povezave se zabrišejo, njihova pripadnost postane spremenljiva. V deželi krvi in medu prikazuje neverjetno čustveno, moralno in fizično ceno, ki jo morajo posamezniki plačati v vojni, pa tudi posledice pomanjkanja politične volje, da bi posegla v družbo, ki jo spopad uničuje.

Joliejeva se je zavedala, da se je projekta treba lotiti spoštljivo in previdno: »Obiskala sem posameznike v različnih vladah, v mednarodni skupnosti, ZN in novinarje, ki so pokrivali vojno, in jih vprašala: Je bilo takole? A najbolj pomemben pogled so prispevali prebivalci tega predela - igralci. Vojno so doživeli. Čeprav si ti, ki so pokrivali dogajanje - mednarodni novinarji in politiki - imeli pomembna mnenja, sem se najbolj bala poslati scenarij tistim, ki so bili tu, katerih družine so bile prizadete, tistim, na katere so streljali in ki so bili prisiljeni bežati. A prav njihovo mnenje sem najbolj spoštovala.«

Lahko bi rekli, da že sam obstoj filma V deželi krvi in medu - v katerem so družno delali srbski, bosansko srbski, bošnjaški in hrvaško srbski igralci - ponuja odgovor temu, kar je predstavljala vojna: namreč narodnostne in verske razkole in razprtije. Na začetku je Joliejevo skrbelo, če bo znala ustvariti sožitje, a je bila že prvi dan snemanja priča silovitemu in srčnemu prizoru: »Prvi prizor, ki smo ga posneli, je tudi najtežji v celem filmu. Ženske zbašejo na avtobus in jih odpeljejo v šolo. Naš prvi prizor! Tisto jutro sem se zbudila vsa v grozi, a človek si mora dopovedati, da je treba strah pač pogoltniti. Za prvi dan je bilo to veliko. In igralci so prvič nastopili skupaj. Moški so vlekli ženske z avtobusa. Med seboj se niso poznali. Vojake so v glavnem igrali bosanski Srbi, glavne ženske vloge pa Bosanke. Ženske niso poznale moških, ki so z njih trgali nakit in oblačila. Nato je prišel prizor posilstva. Grozno čustveno napet prizor, ki bi utegnil imeti dva različna izida: ali bi nas potisnil v nelagoden, nevaren položaj ali pa bi nas združil v trudu, da dosežemo tisto, kar skuša film povedati. Po kosilu sem videla, kako se dve ženski objemata. Ko sem prvič rekla Rez!, je možakar, ki je igral vojaka, ki posili žensko, soigralko objel in ji dal vedeti, da je vse OK. Vsi fantje, ki so trgali nakit in oblačila z žensk, so s tal pobrali nakit in ženskam pomagali, da se spet oblečejo. Niso jim pomagale garderoberke, ampak igralci. In to je bilo na začetku.«

Ustvarjanje filma daje slutiti, da je mogoče zaceliti rane in da je treba svet opomniti na nevarnosti nacionalističnih ideologij. Goran Kostić upa, da bo film prinesel nekaj dobrega: »Upam, da bo eden tistih temeljev razumevanja, kaj se je takrat zgodilo. Te zgodbe je treba nenehno pripovedovati. Na te dogodke pozabljamo, jih sprejmemo. Vsakih nekaj let jih je treba na novo osvetliti - in to na, kar se da, krut način. Mlajše generacije moramo opomniti na pretekle dogodke. Le tako bodo besede Nikoli več zazvenele resno. Že če zgolj ena oseba vidi ta film in oprosti ali če 10 otrok odnese nekaj pozitivnega o naši preteklosti, bo film uspeh.«

Angelina Jolie uspeh filma pripisuje vsem, ki so ga pomagali ustvariti, vsem, ki so živeli in preživeli ta grozodejstva. »Ne gre toliko za to, kaj sem dosegla jaz, temveč za dosežek igralcev, ki so oživili ta projekt. Njihovo sporočilo enotnosti in želje po mirni prihodnosti bo poskrbel za spremembo.«

Film bo na sporedu v naših kinematigrafih že od 23.2.

Stefania B.

Foto: kolosej.si.