Inovativnost, hitro prilagajanje in konkurenčnost = uspeh

Zdravilo za množični virus recesije obstaja, kupite ga zdaj in podarimo vam prihodnost!

Pred dnevi sem se v družbi prijateljev pogovarjal o stanju našega preljubega gospodarstva. Po pričakovanjih prav nihče v družbi ni bil ravno optimističen, nasprotno, na veliko se je že govorilo o drugem valu recesije. Prav ta nepridiprav naj bi bil usoden za vse tiste, ki se ne glede na vse borimo za vsakdanji kruh in se z dvignjeno glavo upiramo primežu vse bolj pohotne 'tašče' recesije.

Priznati moram, da se ob tovrstnih pogovorih vselej sprašujem o smislu vsega skupaj... »A se dejansko še splača vztrajati?! Sploh pa, ali je vse to res ali gre zgolj za politični konstrukt naših veleumnih političnih egotov, ki se v želji po zasedi vladarskega prestola poigravajo z našim psihofizičnim zdravjem?!«  

Kot pravi star pregovor, več glav več ve, prav zaradi tega sem se odločil, da odgovor na vsa ta vprašanja poiščem pri politično neopredeljenih - ekonomistih, filozofih in sociologih. S seznama kompetentnih pa sem tokrat  črtal vse več politično opredeljenih novinarjev, saj se mi zdi, da so izgubili rdečo nit svojega delovanja, veleumne menedžerje, ki se enostavno niso izkazali, in raznorazne socialistične kvazi veljake.

Nič čudnega torej, da sem po tihih pričakovanjih prejel povsem drug vpogled na gospodarsko in finančno stanje naše preljube podalpske deželice. S 45 procenti  javnega dolga  spada  Slovenija med najmanj zadolžene države v Evropski uniji, kar je več kot pozitiven podatek. Kljub temu pa to še nikakor ne pomeni, da lahko sedaj mirne vesti zapravljamo. Nasprotno! V kolikor si želimo 'stati in obstati', moramo krepko zavihati rokave in se zazreti čez planke proti  severnemu delu Evrope, ki je ne glede na takšna in drugačna svetovna  finančna valovanja še zmeraj gospodarsko povsem stabilen in nič ne kaže, da bi karkoli skalilo njegov notranji mir.

Ahilova tetiva slovenskega gospodarstva se skriva v premajhni konkurenčnosti in storilnosti delovne sile, ki ne glede na prestrukturiranje delovanja v poznih 90-ih še zmeraj proizvaja povsem enostavne proizvode brez dodane vrednosti. Povsem neumno je pričakovati, da bo Slovenija delala enostavne proizvode z višjo ceno kot v tujini, saj si s tem zgolj zatiskamo oči pred lastno usodo.

Cilj slovenskega gospodarstva bi moral biti jasen: PROIZVODNJA IZDELKOV Z VIŠJO DODANO VREDNOSTJO IN POSTOPNA UKINITEV MNOŽIČNE PROIZVODNJE, ker ta enostavno ne pije več vode. Potrebno je poiskati priložnost v lastni tržni niši in to tudi nadgrajevati. Inovativnost, hitro prilagajanje in konkurenčnost je enako uspeh. Verjamem, da bo marsikdo izmed vas sedaj rekel, da se to v teoriji sliši enostavno, v praksi pa je povsem drugače, a dragi moji Slovenci, druge poti enostavno ni. V kolikor si želimo govoriti o lastni državi kot o zgodbi o uspehu, je sedaj skrajni čas, da pozabimo na preteklost in svoje misli usmerimo v prihodnost. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na lastne korenine in izvor.

Aljoša Krošlin Grlj,

Fashion.si