
Recesija, recesija, recesija... Stečaj, propad, zapiranje... Borze navzdol, banke navzdol, euro navzdol... Vsem, ki spremljate dnevne novice medijskih hiš, so vam te fraze verjetno dobro poznane. Človek bi z lahkoto pomislil, da se bo svet vsak čas sesul. Seveda pa lahko na dogajanje gledamo tudi iz drugega vidika. Poslovni svet se namreč spreminja oz. doživlja ogromne popravke oz. ponovno se vzpostavlja neko bolj naravno, bolj zdravo poslovno okolje. Resnica je, da se enostavno dogaja, kar se je moralo zgoditi.

To je moja druga recesija. Prvo sem doživel leta 1990, ko se je sesul londonski nepremičninski trg in s tem odprl ogromne priložnosti za nove investitorje, z novimi pogledi in s prilagojenimi sistemi poslovanja. Z osebno raziskavo tržišča, kančkom inovativnosti in še malce več prilagajanja sem uspel pridobiti številne kredite in začel masovno kupovati poceni majhna stanovanja. Osredotočil sem se na obrobje centralne prestolnice, in sicer okolico območja King's Cross. To je bila za londonske standarde slabo razvita oz. revna četrt, kjer so bile nepremičnine najcenejše glede na njihovo centralno lego, vendar logika je navajala, da tudi med recesijo morajo ljudje nekje živeti, torej bi morala biti majhna stanovanja nizko-cenovnega razreda v centru mesta vedno v povpraševanju. Padec cen in postavitev fiksnih obrestnih mer je pomenilo, da je sorazmerno poceni mesečna najemnina na tovrstnih stanovanjih (če si pravilno kupil) znašala kar 200% mesečnega obroka kredita. Tako sem z lahkoto odplačeval kredite in zraven vsak mesec še zaslužil. V 10-ih letih nisem imel enega stanovanja praznega več kot teden dni, v 7-ih letih se mi je investicija povrnila in ko so se cene ponovno dvignile, mi je ostalo samo še, da stanovanja ugodno prodam najboljšim ponudnikom. Zakaj vam to govorim? Morda malce iz osebnega razloga, ker me je davi špekulativni novinar slovenskega časopisa dal na naslovnico, češ da z nakupovanjem in prodajo slovenskih nepremičnin pomagam določenim osebam skrivati premoženje, predvsem pa želim poudariti, da vsaka še tako negativna situacija s seboj prinaša ogromne priložnosti. Seveda se je potrebno prilagoditi novim razmeram in poiskati nove prijeme oz. sisteme delovanja.

V nasprotju z zaskrbljajočimi dnevnimi novicami se je v Sloveniji v zadnjih 10-ih letih na modnem področju zgodilo ogromno pozitivnega, boljšega, obetajočega in še marsikaj, kar nam lahko vlije poguma in dobre volje. Modna podjetja, kot tudi vsa ostala podjetja, v trenutni ekonomski krizi doživljajo ogromen popravek. Današnja kriza se dogaja, ker se je enostavno morala zgoditi. Preveč je bilo brezglavega tratenja, preživljanja na bančnih posojilih, prodajanja praznega zraka in pričakovanj nagrad na podlagi preteklih lovorik. Nisem zagovornik kapitalizma, vendar kot delodajalec v Sloveniji moram povedati, da se tukaj plače in nagrade pričakujejo v zameno za prihod na delo. Trud, inovativnost in doseganje rezultatov do davi niso igrali ključne vloge, saj država še danes podpira in nagrajuje vse zaposlene, ki morajo v zameno za mesečno plačo samo prekoračiti delovni prag. Seveda se takšni sistemi prej kot slej podrejo. Predolgo se je predobro živelo, pričakovanja ljudi so postala več kot nerealna, hvaležnost pa je dobila priglas naivnosti. Sedaj se lahko jezimo drug na drugega, tratimo dragocen čas s pritoževanjem, krivimo svetovne banke in porazno lokalno politiko, ali pa se sprijaznimo z novimi dejstvi, identificiramo zdrava jedra, vse ostalo pa pospravimo in odpišemo oz. ponovno postavimo na novo, zdravo osnovo in dodelanih poslovnih principih.

Razlogov za optimizem je veliko!
Nove razmere na trgu so ogromna priložnost za vse, ki si želijo uspeti in so pripravljeni plačati ceno. V času velikih kriz se stari sistemi podirajo in postavlja se nova, času primerna politika. Do davi so slovenska podjetja plačevala premijo za marketinške in mnoge druge storitve, saj se je vmes moralo napolniti številne lačne žepe. Danes za takšno politiko enostavno ni več denarja in potrebno bo postaviti nove sisteme. Če tole berete, ste verjetno zdravi in nad zemljo, torej imate priložnost prisostvovati v postavljanju teh novih sistemov. In kaj nas omejuje na naši poti do uspeha?! Naštevali bi lahko v nedogled, osebno pa menim, je največja in edina upravičena zadrega poslovanja v Sloveniji majhnost tržišča. Vedno ponovno šlišim tarnanje »Slovenija je mala«, »Trg je premajhen« itd... Pa se vedno spomnim poslovne ženske iz Srbije, ki je zavidljivo izjavila: »Jao, samo da bi mi živeli zraven držav, kot so Austrija, Italija, Nemčija itd«. Seveda prodreti v tujino še zdaleč ni lahko, pa vendar verjamem je vsak od nas že preživel določene življenske izkušnje, ki se lahko merijo oz. prekašajo izziv prodora slovenskih izdelkov na tuje trge. Osebno veliko raje sprejmem ta izziv, kot pa da moram ponovno preživeti rojstvo in plezanje skozi maternico lastne matere. To se sliši zares naporno, predvsem pa nobena odgovorna oseba ne mara brezmočnih situacij. Se oproščam za morebitno neustreznost podane primerjave, samo želim zelo konkretno podpreti bistvo moje izjave. Od našega rojstva pa do danes je prešlo mnogo let. Nabrali smo si ogromno izkušenj, prešli številne izzive in pridobili neprecenljivo znanje. Ne smemo pa dopustiti, da naše znanje in izkušnje postanejo naše breme! Priznajmo si, da smo v srcih še vedno otroci. Priznajmo si, da se moramo še marsičesa naučiti. Priznajmo si, da smo v mnogih segmentih postali površni in nezadostni. Priznajmo si, da smo predolgo predobro živeli in da večkrat ne cenimo tega, kar imamo. Priznajmo si, da moramo ponovno razširiti obzorja in razmišljanje ter se vsako jutro obrniti proti soncu. Priznajmo si, da so okoli nas številne poriložnosti, utišati moramo morda le svoj ego in odločno stopiti sreči in uspehu nasproti.

Kot tujec gledam na Slovenijo iz zelo drugačne luči. Vidim izredno talentirane, brihtne in pridne ljudi. Pa vendar se včasih počutim kot vesoljec. Recimo, zadnji vikend se je v Zagrebu odvijal prvi regijski sejem mode, katerega so se udeležili predstavniki mode in modnih podjetij iz Hrvaške, Slovenije, Srbije in Bosne. Na Hrvaškem to naredijo tako, da pomembne dogodke odpre predsednica vlade, v tem primeru ga. Jadranka Kosor. Niti slučajno ne trdim, da je ta dogodek ponudil idealne rešive za problematiko slovenskih modnih oblikovalcev, je pa vsekakor en ogromne korak v pravo smer. Sejem v Zagrebu je ponudil nekaj novega, nekaj kar bomo šele zdaj, po končanem vikendu, lahko začeli konstruktivno analizirati, se učiti in razmišljati o izboljšavah. Predvsem pa je sejem ponujal realne priložnosti širitve malega slovenskega trga. Ko smo letos poleti začeli omenjati prihajajoči sejem, so nam slovenski modni oblikovalci podali sledeče argumente: a) »nimamo denarja«, b) »Hrvatje nas ne marajo, zato tam ne bomo nič prodali« in c) »Kdo bo sploh tam, kako naj vemo, da je to priložnost itd«. Fashion.si smo to kritiko konstruktivno sprejeli, na sejmu najeli 50 m2 prostora in povabili slovenske modne oblikovalce, da predstavijo svoje kolekcije. Predlog je bil, da Fashion.si prevzamemo strošek in poskrbimo za celotno logistiko, v zameno pa prosimo 30% od morebitne prodaje oz. v primeru neprodaje artikle v vrednosti 500 euro. Enostavna ideja je bila, da s pridobljenimi artikli slovenskih modnih oblikovalcev na Fashion.hr in Fashion.si ogrniziramo nagradne igre, preko katerih bomo dodatno spromovirali modne oblikovalce in slovensko modno industrijo. Seveda me je potem totalno šokirala izjava določenih modnih oblikovalcev, ki so nam ob predstavitvi tega predloga postavili zelo jasno in direktno vprašanje: »Kaj jim mi ponujamo oz. kaj jim mi garantiramo za njihovo prisotnost?«. Hmmmm... To vprašanje me je tako presenetilo, da sem se moral umakniti in v mislih preleteti vseh 26 let svoje delovne dobe v upanju, da najdem neko referenco oz. razumevanje, ki bi me popeljajo bližje k razumevanju dileme, pred katero sem se znašel?! Spomini so me popeljali v moja glasbena leta, ko smo se kot mladi glasbeniki v Londonu skupaj s tisoči ostalimi skupinami borili in prosili, da svoj profesionalno posnet glasben CD (naš CD je produciral priznan producent Pete Brown, ki je verjetno najbolje poznan po svetovni uspešnici »Stop«, njegove sestre Sam Brown) predstavimo v nočnih lokalih, ki so novim skupinam omogočali stik s publiko. Danes pa me skoraj neznan slovenski modni oblikovalec, ki umira od malega tržišča v Sloveniji, sprašuje, kaj ima on od tega, da njegovo kolekcijo na lastne stroške odpeljemo na regijski sejem v Zagreb in jo 3 dni predstavljamo širši publiki in modnim predstavnikom iz Hrvaške, Srbije, Bosne in, seveda, Slovenije?! Prišel sem do zaključka, da nekaterim pač ni moč pomagati. Lahko jim podamo roko, ne moramo pa se jih dotakniti.

In kaj, torej, je v vsem napisanem tako pozitivnega, boljšega in obetajočega, boste vprašali?!
Slovenske blagovne znamke, kot so Lisca, Rašica, Alpina in mnoga druga iz leta v leto dokazujejo, da so naša modna podjetja zmožna inovativnosti in prodora na tuje trge. Po večletni negotovosti gigant slovenske modne industrije Mura končno stopa na novo pot pod slovensko-angleško zastavo. Ne pozabimo dodati na seznam uspešnic še izredno priljubljeno blagovno znamko najboljšega soseda Modiana, supergiganta Sportine in nekaterih zelo uspešnih nižje-cenovnih blagovnih znamk, ki so se zelo agresivno pozicionirale na lokalnem kot regijskem modnem tržišču bivše Jugoslavije. Nobena druga bivša republika SFRJ se ne more ponašati s tako številnimi uspehi modnih podjetij. Potem so tukaj številni modni kreatorji, ki kljub majhnosti iz leta v leto navdušujejo s svojimi kreacijami in podvigi po celem svetu. Poleg Sportinine super-moderne XYZ trgovine smo pridobili še Midas in modno kraljico ljubljanske prestolnice Galerijo Emporium. Medijska hiša Finance je zelo uspešno lansirala lifestyle/modno prilogo Trendi, v okviru katere nas redno navdušujejo z modnimi dogodki, v mesecu oktobru pa pod pokroviteljstvom medijske hiše Adria Media ponovno dobimo čisto svoj teden mode. Na področju manekenstva imamo sedaj kar 3 modne agencije, ki kvalitetno zastopajo slovenske modele po svetu, slovenska modna produkcija konkurenčno nastopa v regijskem območju, medijska scena pa je letos postala bogatejša z lansiranjem ambiciozno zastavljenega in vsebinsko bogatega portala Projekt27 in seveda z izjemnimi partnerskimi projekti v sklopu projekta Fashion.si. S približevanjem avstrijskega MQ Tedna Mode, avstrijsko-nemškega prodajnega portala Nelou, hrvaškega tedna mode Dove Fashion.hr, vodilnega regijskega modnega portala Fashion.hr in regijskega sejma mode Fashion.hr Industrija, ki po dolgih letih ponovno združuje Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bosno, pa smo ustvarili do sedaj najboljše pogoje za promocijo slovenskih modnih blagovnih znamk in storitev in s tem omogočili širitev modnega trga na širše regijsko območje.

Slovenija je mala? Nič več! Za vse, ki niste popolnoma dojeli predolgega zadnjega stavka, še enkrat ponavljam! Pretekli vikend se je že drugič odvil regijski sejem mode v Zagrebu. Specifične podatke najdete na www.fashion-industrija.hr. Preko 100 regionalnih modnih podjetij in oblikovalcev se je v takšni ali drugačni obliki predstavilo širši množici. Stekla so številna srečanja, sklenila so se nova poznanstva in ustvarile nove priložnosti. S vključitvijo vseh omenjenih držav sedaj širša regija zajema preko 50 milijonov prebivalcev, vprašanje pa seveda ostaja, kako bomo to izkoristili v Sloveniji?!
Joseph Rain
Vicky počasi, a zanesljivo postaja prava poslovna ženska ...
Pripravite se na vitko poletje! Pet bralk ali bralcev dobi paket Nupo Starter Pack.
RSS komentarji Dodaj komentar