Ekskluzivni intervju za Fashion.si: Jessica Jagec

10. 3. 2015 // Moda / Modni insajder

Kaj storiti, ko je domovina enostavno premajhna za tvojega ustvarjalnega duha? Jessica Jagec, ki trenutno živi in dela v Londonu, odgovor na to vprašanje že pozna. Njeni abstraktni potiski na blago so pravi »bestsellerji«, ideja za novo lastno kolekcijo pa je tudi že dozorela. V nadaljevanju si preberite več o drzni in kreativni Jessici, ki o svojem delu pravi: »To sem jaz. Ustvarjanje oblačil, fotografij, risb je moj način izražanja. Je ljubezen in način življenja.«

Jessica, kaj je tvoja definicija »lepote« in »estetike«? Kakšno povezavo vidiš med tema dvema pojmoma?

Lepota je subjektivna, estetika pa bolj objektivna glede na čas. Vsekakor oboje razvaja naše čute. Oba pojma imata zame veliko povezavo s časom in sodobnostjo.

Kdaj si začutila, da si z oblikovanjem lahko izgradiš kariero?

Nisem nikoli razmišljala tako, tega nisem načrtovala ali kaj podobnega. Nekako sem si vedno želela to početi in tovrstno delo me je osrečevalo. To preprosto sem jaz, vse ostalo je prišlo spontano. Tako ali drugače ne morem reči - na tej točki je to postala kariera. Jaz še vedno mislim, da sem imela srečo. :)

Trenutno živiš v Londonu. Kako bi opisala utrip mesta? Ti ustreza njegova energija? Zakaj? Če bi ga morala opisati z barvo ali vzrocem – kakšen bi bil?

V Anglijo in Škotsko sem tako ali tako zaljubljena. V Londonu se vse dogaja hitro, občutek imam, da počasnosti enostavno ne dopušča. S tem mislim čut za sodobnost, pri oblačenju, estetiki. Ljudje tako hitro sledijo trendom in modi, da hitro izgledaš oblečen zastarelo, če temu ne slediš. London mi absolutno ustreza. Hm.. mogoče bi bil temno moder. Stil pa abstrakten. :)

Kateri je tvoj najljubši del Londona? Zakaj?

Seveda sem se zaljubila v Greenwich, kjer živim, a se vseeno zelo rada usedem in malo umirim na trgu Trafalgar. Zdi se mi, da je nabit z neko energijo, Narodna galerija (National Gallery, op.p.) pa me vedno pomiri. Vseeno uživam, ko se sprehodim po mestu, si ogledam izložbe, kako so ljudje oblečeni. Čez vikend pa Brick Lane (ulica v vzhodnem delu Londona, ki so jo nekoč naselili priseljenci od vsepovsod, dandanes pa gosti znani bolšji sejem, op.p.), ki mi vsakokrat povrne upanje, da še so drzni ljudje, ki se znajo obleči. :)

Kako bi s tremi pridevniki opisala londonski ulični stil?

Urban, trendi, drzen.

Kako se je tvoj oblikovalski slog spremenil/se še vedno spreminja skozi leta tvojega ustvarjanja? Razlike sploh opaziš ali je to del naravnega procesa?

Kako se spreminja, sama ne bi znala opisati. Mogoče kakšen kritik. Jaz grem vedno nekako »with the flow« (s tokom, op.p.). Sicer, ko gledam stvari za nazaj, se mi vedno zdi, da jih nisem izpeljala 100%. Ko sem bila mlajša, je bila na sploh težava za izvedbo projektov seveda v financah. Že s tega vidika sem bila omejena na to, kar sem pač lahko naredila. Sem pa zadovoljna, ko sama pri sebi vidim, da sem oblikovalsko napredovala. Vsekakor pa se ničesar ne sramujem, ker vem, da je vse del oblikovalskega procesa - tega, da rasteš. Razlike vsekakor opazim, ne bi pa jih znala ubesediti. Vse je odvisno od počutja, od trenutnih trendov in inspiracije.

Kje sama kupuješ oblačila?

Večinoma na spletni trgovini asos.com. Če bi imela dovolj časa, bi si vse naredila sama. Tako pa je najlažje poklikati, oblačilo čez tri dni prejeti in to je to! :) Veliko zapravim tudi za vintage. Velikokrat pa se lotim predelovanja vintage kosov. To je vedno zanimivo. :)

Kaj te trenutno najbolj fascinira in kako se to kaže v tvojem delu?

Trenutno se najbolj posvečam abstraktnemu. V službi sem bestseller, ker prav vsi kupujejo moje abstraktne potiske na blago. Tako slikam, fotografiram, oblikujem. Vedno bolj pa me srbijo prsti za svojo kolekcijo, ki bo popolnoma nasprotna. Polna barve, oblačila bodo multifunkcionalna. Ampak več o tem, ko jo dokončam! :)

Kakšen nasvet bi dala mladim, še neuveljavljenim oblikovalcem?

Predvsem to, naj si ne dovolijo, da jim nekdo reče, da je bolje imeti umetnost za hobi. To sploh ni res. Slediti svojim sanjam in tudi, če je včasih še ne vem kako grozno in težko, je vsekakor bolje, kot pa celo življenje sedeti v službi, ki te ne veseli. Vedno se najde možnost, če le verjameš vase. Tudi jaz sem imela prejokane noči in stres - tako kot pač pride. Tudi za to sem hvaležna, ker mi danes ni treba biti slabe volje v nedeljo, ker moram v ponedeljek v službo. In to je najbolj pomembno.

P.C.

Fotografije: osebni arhiv oblikovalke, Miloš Horvat

slika1.jpgslika2.jpgslika3.jpg