ERNA OSTANEK SPRAŠUJE NIKO RAVNIK

K sodelovanju smo povabili mlado oblikovalko in direktorico zavoda InDevin...

V tokratnem Modnem insiderju vam predstavljamo pogovor med dvema oblikovalkama. Erna Ostanek, mlada oblikovalka in direktorica zavoda InDevin, Niko Ravnik namreč pozna že iz časa študija, nekaj časa pa sta bili celo sodelavki. 

Erna Ostanek za Niko pravi: 'Do nje kot oblikovalke gojim spoštovanje, saj mi je v odnosu do oblikovanja na nek način blizu, ker pristopa k oblikovanju s strukturiranjem krojev kar pomeni, da tudi obvlada modeliranje in konstruiranje telesa.' Za pogovor z njo se je odločila zato, ker Nika po njenem mnenju s svojim delom zvišuje slovenski modni standard.

Pa poglejmo, o čem sta dekleti klepetali med prazniki.

Nika, tvoja oblačila so narejena zelo precizno in subtilno. V njih je moč opaziti veliko dela s samimi kroji in njihovo (de)konstrukcijo, čeprav na prvi pogled delujejo preprosto. Kaj je tvoje vodilo pri ustvarjanju oblačil, če tu odvzamemo konceptualni del, tvoja rdeča nit?

Menim, da je najtežje ustvariti izdelek, ki je na videz preprost, a v resnici kompleksen. To mi pri oblikovanju predstavlja hkrati izziv ter vodilo. Poleg tega pa so mi blizu tudi geometrijske oblike, ki se nenamerno nenehno pojavljajo v mojih kolekcijah, tako da lahko trdim, da je geometrija neke vrste rdeča nit.

Zadnja leta je tudi za modni svet postal obvezen del samopromocije umetnikov, lastna spletna stran. Tudi tvojo lahko zasledimo med njimi, imaš namreč zelo pregledno stran. Kakšni so odzivi nanjo, koliko je zanimanja za tvoje izdelke in na internetni način prodaje?  Meniš, da se kakšen kos več proda v tujino po zaslugi tvoje spletne strani?

Spletna stran je v stroki, kjer se predstavlja končne produkte, ključnega pomena. Zaradi hitrega tempa življenja potrebujemo čimhitrejši dostop do informacij, zato je preglednost nujna. Namen moje spletne strani je predvsem detaljna predstavitev posameznih kosov oblačil različnih kolekcij. Odziv je pozitiven, ker ljudje dejansko podrobno vidijo kose, ki jih zanimajo. Izdelkov sicer še ne prodajam preko spleta, je pa spletna trgovina v delu, zaradi velikega povpraševanja po spletni prodaji, predvsem za ljudi, ki nimajo dostopa do mojega studia v prostoru zavoda Sreda v ljubljanskem podhodu Ajdovščina oziroma do ostalih prodajnih mest, kjer je n i O k a naprodaj. Definitivno ima spletna stran glavne zasluge za mojo prepoznavnost ter prodajo v tujini.

Imaš tudi nekaj izkušenj v tujini. Vemo, da si svojo kolekcijo predstavila na modnem tednu na Danskem, v Londonu in na Nizozemskem. V Nemčijo te je popeljalo tekmovanje v okviru Goethe Instituta, tvoja oblačila se prodajajo v Švici in v Zagrebu ... Kakšne so tvoje izkušnje v tujini v primerjavi s Slovenijo? Imaš v planu mogoče osvajanje tudi trgov izven Evrope?

V primerjavi s Slovenijo je v tujini predvsem večji trg z različnimi tržnimi nišami kupcev. Žal je v Sloveniji moja ciljna skupina manjša v primerjavi s tujino, zato se poskušam osredotočit na le to, četudi je ob hudi konkurenci težko, ampak odzivi so pozitivni in zanimanja je vedno več. Moja meja je nebo, tako da sčasoma pride v poštev tudi trg izven Evrope.

Eden tvojih zgodnejših projektov je bil tudi sodelovanje z revijo Elle Slovenija za Europapier, ko si ustvarila bolj eksperimentalno serijo oblačil 5 elementov iz papirja. Kakšne so tvoje izkušnje s tem materialom? Kakšen je tvoj odnos do dela z netekstilnimi materiali in na splošno do bolj eksperimentalnega dela v modi?

Projekt 5 elementov je nastal leta 2009 izključno za naročnika Europapier. Zaželeli so si drugačen način promocije, in sicer v obliki papirnate modne revije. Z Almino Duraković, ki je bila soudeleženka projekta, sva oblikovali vsaka svojo papirnato kolekcijo. Z oblikovanjem iz papirja sem se sicer prvič soočila še kot študentka, leta 2004 na delavnici pod mentorstvom Nataše Peršuh in Zorana Garevskega, imenovano Guerilla photo project za Comme des Garcons Guerillazine. Takrat sem spoznala, da nam papir, s primerno obdelavo, omogoča številne možnosti uporabe, tudi oblačilne, sicer s svojimi omejitvami. Tako sem nad oblikovanjem iz papirja vsekakor zelo navdušena. Z netekstilnimi materiali ter eksperimentiranjem sem se soočala bolj v času študija, sedaj delam v glavnem prodajne, nosljive kose. Potreba po eksperimentalnem delu pa absolutno nikoli ne mine, ravno nasprotno, postane še večja, saj je priložnosti za eksperimentalne projekte manj.

Na predstavitvi  kolekcije v Maastrichtu si dala priložnost tudi mladi oblikovalki, da je pod tvojim mentorstvom predstavila moški del kolekcije. Kaj misliš, da je glavni problem, ki mlade talentirane ustvarjalce po študiju mode odvrne od delovanja na tem področju?

Z zelo talentirano potencialno oblikovalko Mio Ventin, ki je še študentka, sva odlično sodelovali. Glavni problem pri nas ni v talentih, ravno nasprotno, ne zavedamo se dovolj dobro, koliko vrhunskih talentov imamo na kreativnem področju in zato je dizajn premalo cenjen, ni v splošni zavesti ljudi. Posledica tega je premajhen trg in zato premalo oblikovalskih studijev, kjer bi si mladi oblikovalci lahko nabirali izkušnje v obliki pripravništva, tako kot je obvezna praksa v tujini. Premika se na bolje, ampak zelo počasi.

Zadnja dogajanja kažejo, da se velik del produkcije, tudi visoke mode, seli na azijsko celino, najboljše stranke in najdražja oblačila se nahajajo v tem delu sveta. Kaj je pripeljalo do tega? Kakšne so tvoje napovedi za prihodnost v zvezi s tem trendom?

Visoka in zelo hitra gospodarska rast azijskega gospodarstva je potegnila vse za sabo, kar tudi ni presenečenje. Bliskovito se tehnološko razvijajo in menim, da bo azijsko gospodarstvo zelo kmalu prevladalo nad ZDA. Sicer pa nisem ekonomski analitik in zelo težko dajem neke konkretne napovedi v zvezi s tem.

Več o obeh oblikovalkah:

facebook: Erna Ostanek, Atelier Indevin. www.nioka.si

Fotografije kolekcij  Nike Ravnik:  Aljoš Kravanja, Aleš Velikonja

Portreta: privatni arhiv