Ekskluzivno iz Bruslja: Dajana Ljubičić

"V Bruslju je izrazito prisotna uporaba oblačila kot izraznega sredstva. Energija prostora omogoča razvoj mladih oblikovalcev."

Dajana Ljubičić je na lanskoletnem mednarodnem tekmovanju za mlade oblikovalce Mittelmoda prejela Levisovo nagrado. Kolekcija »100% jeans« ji je tako odprla vrata v dizajn studio ikonične Denim znamke Levi Strauss v Bruslju.

J: Nam lahko za začetek poveš nekaj več o zmagovalni kolekciji, ki te je popeljala v Bruselj?

D: Kolekcija je nastala pod mentorstvom prof. Nataše Peršuh pri predmetu Oblikovanje oblačil na NTF-ju, zaznamuje pa jo konceptualni pristop k oblikovanju, aplikacija reciklaže in ročno delo. Z uporabo izključno starih parov kavbojk kot materiala za šivanje kolekcije sem poleg vizualnega efekta dosegla transformacijo zgodbe kultnega oblačila in umestitev njegovega izročila v obliko kreacij visoke mode.

J: Kakšno je tvoje trenutno delo pri Levisu?

D: Delo sem začela kot »intern« oktobra lani. Ko je začetni šok minil, me je prevzela izjemna izkušnja dela v mednarodnem timu dvajsetih oblikovalcev, katerega zaznamuje kreativno vzdušje in ustvarjalna energija. Absolutno te prevzame »team-spirit«. Delo pa je zelo raznovrstno s skupnim imenovalcem izredno hitrega tempa, ki je stalnica v svetu modne industrije. Skupaj z angleško oblikovalko Liso ter Japonko Mizue smo del tima, ki oblikuje progresivno žensko denim linijo, kar predstavlja okoli 70 kosov. Naši trenutni napori so usmerjeni v oblikovanje linije za jesen-zimo 2012. Faze kreativnega procesa ne glede na sezono ostajajo iste, začetek predstavlja »Concept brief«, kjer se izoblikuje inspiracijski okvir in izbere barve za prihajajočo kolekcijo. Nato se začne oblikovanje posameznih kosov kolekcije, risanje tehničnih skic, izbira materialov, gumbov, zadrg in raznih drugih dodatkov. Po prejemu vzorčnih modelov (»samplov« - nekatere šivajo v hiši, druge pa sešijejo v Levisovi tovarni v Turčiji) jih na »fitingih« skrbno proučimo ter dodamo vse, tudi najmanjše potrebne popravke. Proces izdelave prototipa se tako lahko večkrat ponovi, vse dokler ni dosežen željen videz.  Zadnja faza se zaključi z »line frezz-om«, tam skupaj z marketingom ter vodilnimi v podjetju izberemo kose, ki bodo sestavljali končno kolekcijo.

J: Ostane sploh kaj prostega časa?

D: Zelo malo. Tudi vikende pogosto preživim v studiu. Zapolnim ga z obiskom kakega od dogodkov iz svojega »must see« seznama. Bruselj pri ponudbi kakovostnih dogodkov s področja umetnosti in kulture ne zaostaja za večjimi metropolami, kot so Pariz, London, Berlin... V zadnjem mesecu sem tako obiskala zaključni reviji priznanih belgijskih šol oblikovanja, bruseljske La Chambre in antwerpenske Royal Academy Of Fine Arts, dogodek »Fashionclash« v Maastrichtu, kjer sta se predstavljala tudi dva slovenska branda, ter že drugič razstavo »Knitwear in Fashion« v muzeju mode v Antwerpnu.

J: Kako bi lahko iz modnega vidika primerjala Bruselj in Ljubljano?

D: V Bruslju in na splošno v belgijskem prostoru je izrazito prisotna uporaba oblačila kot izraznega sredstva. Na ulici lahko opaziš vrsto dodelanih in tudi eksperimentalnih »outfitov«, od 70-letne gospe v brezhibni opravi, ki odseva čase Coco Chanel, najstnika s suverenim Margiela lookom, palete fashionistov, do starejšega gospoda, ki svojo srajco dopolni z rdečim metuljčkom in usnjenim pasom z metalnimi neti. Rute, rokavice  in klobučki so obvezen dodatek, s katerimi v celoti dopolnijo »look«. Očitna je večja modna ozaveščenost, vendar ne v smislu potrošniškega elitizma, temveč v občutku prostora, ki takšno izraznost sprejema in podpira. Če z oblačilom izstopaš od povprečja, do tebe pristopijo ljudje s prošnjo za fotografijo ali samo komplimentom, vsekakor pa na ulici občutiš poglede zanimanja, ki jih v Sloveniji pogosto zamenjujejo zbadljivke in zasmehovanje drugačnosti. Izraznost oblačenja posameznikov dopolnjuje tudi multikulturnost prebivalstva, ki preko bogate raznovrstnosti tudi v modnem aspektu predstavlja vir inspiracije in spoznavanje različnih možnosti aplikacije oblik, barv in materialov. Modno ozaveščenost omogoča tudi nesorazmerno večja ponudba, tako s strani sodobnih oblikovalcev kot tudi močno prisotne in cenjene Vintage, second-hand oblačilne kulture, ki posamezniku omogoča unikaten videz. Poglavitna razlika se čuti v energiji prostora, ki preko kombinacije različnih dejavnikov podpira in omogoča razvoj mladih oblikovalcev, kar se odraža tudi v njihovi kvaliteti.

J: Kakšni so tvoji oblikovalski načrti, ko prideš nazaj v Slovenijo?

D: Izkušenj in inspiracij je ogromno, tako da komaj čakam kreativni izziv pod lastno taktirko. Čeprav vsekakor ni lahko delati za katerikoli veliki komercialni design brand, se zavedam tudi zahtevnosti samostojne poti, sploh upoštevajoč pogoje, kakršne imamo pri nas. Žal.

Jana K.

Foto: osebni arhiv D.L.