Radgonske gorice so že 14. leto zapored, na dan drugega februarja, pripravile Svečnično trgatev, ki je bila tokrat medijsko obarvana. V letošnjem letu namreč praznujejo 160-letnico, zato so se organizatorji odločili, da med trte v Police povabijo predstavnike sedme sile.

Po 'ledeni trgatvi' je sledil ogled kleti in predstavitev pridelave prve slovenske penine - Zlate radgonske penine, ki v letošnjem letu šteje častitljivih 160 let. Povabljenci so v kleti pod slapom nazdravili z Zlato radgonsko penino, letnik 1979, ki jo je predstavila glavna enologinja Radgonskih goric, Klavdija Topolovec Špur. Odlično domače kosilo so spremljali odlični letniki Zlate radgonske penine, vrhunec pa je sledil ob sladici, ko so gostitelji postregli s kar tremi letniki Svečničnega vina, ki se jim znani obrazi niso mogli upreti.
![]()
Prave zimske razmere so udeležencem omogočile celo ledeno trgatev, katere pogoj je, da se temperature vsaj tri dni ne povzpnejo nad -7 stopinj Celzija. Bralci grozdja so z delom pričeli že v ranih jutranjih urah, kmalu so se jim med tristotimi trtami sorte chardonnay pridružili še predstavniki medijev iz vse Slovenije.

Vino bo, kot vsi dosedanji letniki, polnjeno v posebne steklenice v obliki sveče, primerne za protokolarna darila in darila visoke pomembnosti. Letošnji pričakovani izplen je 70 litrov. Najstarejša steklenica Svečničnega vina, katero se da kupiti, nosi letnico 1997, sicer pa je prav starejše letnike težko dobiti, saj se Svečnična vina sproti prodajo ali podarijo. Nekaj malega hranijo v arhivu Radgonskih goric za posebne priložnosti, kot je bila tokratna. Polnijo ga v steklenice 0,35 litra.

Na razgibanem področju med reko Muro in Ščavnico vinsko trto že od nekdaj častijo in ji
znajo ustreči. Med leti 1792 in 1835 jo je razširil nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca. Leta 1819 je bila ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko v Gradcu, ki je imela podružnico tudi v Radgoni. Radgončan po imenu Kleinošek je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi s sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so takrat pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Pozneje je Kleinoškovo podjetje odkupila švicarsko francoska družina Bouvier. Proizvodnjo so močno razširili in zgradili številne, še danes uporabne kleti.

Po 2. svetovni vojni se je oblikoval kmetijski kombinat Radgona, ki je upravljal vinograde in klet. Leta 1997 so ustanovili današnjo delniško družbo Radgonske gorice, d.d.. Družba je zdaj največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša se tudi z mirnimi vini, kjer je traminec s črno nalepko postal prava slovenska vinska legenda.

Pa svečnično vino? Gre za sorto 100 % Chardonnay, z alkoholno stopnjo 10,57 vol %. Trgatev za to posebno vino opravijo vedno na dan drugega februarja. Ta dan se imenuje svečnica, zato so vino poimenovali v Svečnično vino. Grozdne jagode so posušene, največkrat tudi zmrznjene. Sladkorji in kisline so močno skoncentrirani. Vino kaže bogastvo narave v vsej veličini. Gostota, barva, pridih zmrzali in zrelost kažejo na to, da gre za predikat najvišjega razreda.

Zlata radgonska penina, katere 160 let se obhaja letos, pa je prvo slovensko peneče se vino, pripravljeno po znamenitem francoskem postopku z vrenjem v steklenicah. Iznašel ga je menih Dom Perignon v francoski provinci Champagne. Temu postopku pravimo danes klasična metoda ali tudi tradicionalna metoda priprave penine. Postopek traja dve do tri leta.
Šampanjec je edino vino,
pri katerem je ženska
tudi po pitju še lepa!

Tako je menda - po legendi - dejala ljubica Ludvika XV., v Radgoni pa so odkrili, da se je "Kleinošekova štajerska penina" prvič prodajala že 1852. leta. Bleiweisove novice so o tem pisale 1853. leta, ko so prvič uprizorili Traviatto. Zorenje v starih radgonskih kleteh, v steklenicah, v temi, v podzemni tišini ustvari zlate mehurčke, s katerimi krasimo velike in male trenutke sreče.
Več slik s slavnostne prireditve si oglejte v priloženi fotogaleriji.
D. S.
Foto z dogodka: Mediaspeed
Produktni foto: Radgonske gorice, Reuters
RSS komentarji Dodaj komentar