Naslov tokratne kolumne sem si namerno izposodila od turške pisateljice Elif Shafak, avtorice odličnih berljivih, modernih, poučnih in aktualnih literarnih uspešnic. Kdo je pisateljica, ki z veliko mero inteligentnega humorja in svoje drzne poglede na svet imenitno zapakira v družinsko sago močnih armenskih in turških ženskih likov, za katere se zdi, da bi bile lahko zgled obče popularnim Kardashiankam? Je avtorica, ki je do popolnosti izdelala osebnost glavne junakinje - devetnajstletne Asye, ki posluša Johnnyja Casha in bere francoske eksistencialiste. Je akademska svetovljanka v zelo zgodnjih štiridesetih, ki se je dotaknila turškega genocida nad Armenci, katerega obletnico so obeleževali pred kratkim.

V mojstrsko izgrajeni izvirni zgodbi romana se svetova mlade Asye in ameriške Armenke Armanoush začneta prepletati ravno v Istanbulu, mestu na prepihu vzhoda in zahoda in kulturnem srcu Turčije. Bizanc, Konstantinopel, Carigrad – kakorkoli že ga imenujete – je mesto, ki vsebuje več kot deset milijonov duš in njihovih osebnih zgodb. Istanbul je mesto, ki te s svojo neverjetno bogato zgodovino, ki jo je moč čutiti na vsakem koraku, posrka vase, zahteva celega človeka in te ob koncu dneva prijetno utrujenega poleže k več kot zasluženemu počitku. Vse odkar sem ga obiskala, me zanima prav vse v zvezi z njim, zato je bilo post festum branje Pankrta iz Istanbula pravo podoživljanje kozmopolitskega, a hkrati neverjetno tradicionalnega mesta. Istanbul ponuja dišeče in glasne bazarje, čaj v potokih, (ne)utrudno barantanje, znani osrednji trg Taksim, mogočno Modro mošejo, bogastvo preteklosti s svojo Hagio Sofio, ribiče z mostu Galata, prodajalce slastnih in sočnih lubenic, panoramsko vožnjo po ožini Bospor in še več.

Iz Pankrta iz Istanbula poleg nazornih opisov mesta zadiši po slastni kuhinji, začimbah in dobrotah, ki jih ponuja tamkajšnje milo podnebje. Naslovi poglavij so tako na primer Cimet, Praženi lešniki, Vanilja, Pistacija, Pinjole, Mandlji, Suhe fige in podobno. Med branjem se vam bo zazdelo, da ste sredi dogajanja, in da boste vsak trenutek vstopili v starodobno podzemno linijo Tünel ... Oboje – tako branje kot obisk Istanbula – pa sta prava paša za oči in ostale čute!

Povezani članki

• Zelenci
• Vse poti vodijo v Grožnjan
• Povsem običajno sobotno popoldne v Trstu …
• Jesensko raziskovanje duše