Glasba, ki ohranja spomim

Lifestyle / Kultura

V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov bosta v dveh koncertnih večerih zaživela dragocena poglavja slovenske glasbene dediščine, intimni svet samospeva ter zgodovinski trenutki, ujeti v zgodnje radijske prenose. Koncert V razkošni sreči bo 19. aprila ob 19.30 v Viteški dvorani Križank predstavil umetnost samospeva. Zborovski koncert Pesmi, ki so premagale čas pa bo 21. aprila ob 18.00 v Unionski dvorani Grand hotela Union obudil ključna slovenska zborovska radijska posnetka. Oba dogodka vzpostavljata dialog med preteklostjo in sedanjostjo ter razkrivata moč glasbe kot nosilke kulturnega spomina.

INTIMNA UMETNOST SAMOSPEVA

Koncert V razkošni sreči prinaša subtilen in poglobljen vpogled v skoraj stoletje razvoja slovenskega samospeva, ene najintimnejših glasbenih oblik, ki je v slovenskem prostoru že od 19. stoletja nosilka osebne izpovedi in narodne zavesti. Slovenski skladatelji od romantike do moderne so kljub oddaljenosti od evropskih središč razvili bogat in raznolik opus.

Koncert je tako tudi poklon bližajoči se 100-letnici slovenskega radia in njegovi prvi pevki Pavli Lovše. Spored je zasnovan kot rekonstrukcija enega prvih radijskih koncertov med obema vojnama, s čimer obuja čas, ko je slovenska glasba prvič dobila novo razsežnost prek radijskih valov. Program združuje dela od zgodnjeromantičnih uglasbitev Antona Nedvěda in Frana Serafina Vilharja do izrazno poglobljenih miniatur Antona Lajovica in Janka Ravnika ter modernističnih premikov skladateljev, kot so Marij Kogoj, Lucijan Marija Škerjanc in Uroš Krek.

Program bosta interpretirali sopranistka Štefica Grasselli, članica solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, in pianistka Irena Zajec, dolgoletna korepetitorka SNG Opera in balet Ljubljana ter spremljevalna umetnica na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

(nedelja, 19. 4., ob 19.30, Viteška dvorana, Križanke)

OŽIVLJENA ZVOČNA DEDIŠČINA RADIJSKEGA PROSTORA

Koncert Pesmi, ki so premagale čas je posvečen izjemnemu poglavju slovenske radijske glasbene dediščine. Koncertu Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega slovenskega čezatlantskega radijskega prenosa ter koncertu Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941 v Unionski dvorani, ki je zaznamoval konec ustvarjalnega obdobja tik pred kulturnim molkom. Oba posnetka veljata za neprecenljiva zaklada slovenske narodne identitete in pričata o izjemni kakovosti slovenskih poustvarjalcev v času, ko je radijski eter prvič odpiral prostor našemu glasbenemu glasu. Njuna oživitev na koncertnem odru ponuja redek vpogled v dva bežna, a odločilna trenutka slovenske kulturne zgodovine.

Prvi del večera poustvarja Mladinski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan ob sodelovanju pianista Blaža Pirnata, ki z improvizacijo po zgodovinskem posnetku vstopa v zvočni svet. Drugi del večera prinaša rekonstrukcijo zborovskega izročila Akademskega pevskega zbora, ki ga oživljata moški del APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvo Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika, s solistoma Barbaro Potočnik in Rokom Ferenčakom.

Program združuje priredbe slovenskih skladateljev in ljudske motive iz različnih slovenskih pokrajin. Zazvenela pa bo tudi že dolgo ponarodela slovenska romantična pesem Lipa Davorina Jenka. Koncert tako ni le rekonstrukcija zgodovinskih dogodkov, temveč poklon slovenski glasbeni dediščini in njeni zgodnji prisotnosti v radijskem prostoru.